POGLAVJE IV POSEBNE PRAKSE IN UPORABE

Člen 9

Tretiranje iz zraka

1.  Države članice zagotovijo, da je tretiranje iz zraka prepovedano.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko tretiranje iz zraka dovoli le v posebnih primerih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.  Države članice imenujejo organe, pristojne za določitev posebnih pogojev, pod katerimi se lahko izvaja tretiranje iz zraka, za preučevanje prošenj iz odstavka 4 in za objavo informacij o tem, za katere rastline in območja ter v kakšnih okoliščinah in pri katerih posebnih zahtevah za nanašanje, vključno z vremenskimi pogoji, se lahko dovoli tretiranje iz zraka.

Pristojni organi v odobritvi opredelijo ukrepe za pravočasno opozarjanje prebivalcev in drugih prisotnih oseb ter za varstvo okolja v bližini tretiranega območja.

4.  Poklicni uporabnik, ki želi tretirati iz zraka, vloži prošnjo za odobritev načrta tretiranja pri pristojnem organu, opremljeno s podatki, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3. Prošnja za tretiranje iz zraka v skladu z odobrenim načrtom tretiranja se pravočasno predloži pristojnemu organu. Prošnja vsebuje informacije o okvirnem času tretiranja, količini in vrsti uporabljenih pesticidov.

Države članice lahko določijo, da prošnje za tretiranje iz zraka v skladu z odobrenim načrtom tretiranja, za katere v roku, ki ga določijo pristojni organi, odgovor o sprejeti odločitvi ni bil posredovan, veljajo za odobrene.

V posebnih okoliščinah, kot so nujni primeri ali posebne težke okoliščine, se lahko v odobritev predložijo tudi posamezne prošnje za tretiranje iz zraka. Kadar je to upravičeno, lahko pristojni organi uporabijo pospešeni postopek, s katerim preverijo, ali so pred tretiranjem iz zraka izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.

5.  Države članice zagotovijo, da so pogoji iz odstavkov 2 in 3 izpolnjeni, tako da izvajajo ustrezno spremljanje.

6.  Pristojni organi vodijo evidenco o prošnjah in odobritvah iz odstavka 4 ter zagotovijo, da so javnosti na voljo ustrezne informacije iz te evidence, kot so območje, ki bo tretirano, okvirni dan in ura tretiranja ter vrsta pesticida, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti.

Člen 10

Obveščanje javnosti

Države članice lahko v svoje nacionalne akcijske načrte vključijo določbe o obveščanju oseb, ki bi lahko bile izpostavljeni zanašanju škropiva.

Člen 11

Posebni ukrepi za varovanje vodnega okoljain pitne vode

1.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje vodnega okolja in zalog pitne vode pred vplivom pesticidov. Ti ukrepi podpirajo in so skladni z ustreznimi določbami Direktive 2000/60/ES in Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo:

Člen 12

Zmanjševanje uporabe pesticidov ali tveganj na posebnih območjih

Države članice ob ustreznem upoštevanju potrebnih higienskih zahtev in zahtev javnega zdravja ter biotske raznovrstnosti ali rezultatov zadevnih ocen tveganja zagotovijo, da se uporaba pesticidov na teh posebnih območjih čim bolj zmanjša ali prepove. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, predvsem pa se razmisli o uporabi fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 1107/2009 in ukrepov za biološko zatiranje škodljivih organizmov. Zadevna posebna območja so:

Člen 13

Ravnanje s pesticidi in njihovo skladiščenje ter obdelavanjihove embalaže in ostankov

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naslednje dejavnosti poklicnih uporabnikov in, kjer je primerno, distributerjev ne ogrožajo zdravja ljudi ali okolja:

2.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s pesticidi, dovoljenimi za nepoklicne uporabnike, da se izognejo nevarnemu načinu ravnanja s pesticidi. Ti ukrepi lahko vključujejo uporabo pesticidov z nizko stopnjo toksičnosti, formulacij v obliki gotovih pripravkov in omejitve glede velikosti embalaže ali pakiranja.

3.  Države članice zagotovijo, da so prostori za skladiščenje pesticidov za poklicno uporabo zgrajeni tako, da se preprečijo neželeni izpusti. Posebno pozornost je treba nameniti lokaciji, velikosti in gradbenim materialom.

Člen 14

Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam, tako da poklicni uporabniki pesticidov preidejo na prakse in sredstva, ki med razpoložljivimi sredstvi za zatiranje enakega škodljivega organizma predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje ljudi in okolje. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov zajema integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in ekološko kmetovanje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ( 4 ).

2.  Države članice vzpostavijo potrebne pogoje za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi oziroma podpirajo vzpostavitev teh pogojev. Še zlasti zagotovijo, da imajo poklicni uporabniki na voljo informacije, opremo za spremljanje pojava škodljivih organizmov in odločanje ter svetovalno službo za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

3.  Do 30. junija 2013 države članice poročajo Komisiji o izvajanju odstavkov 1 in 2, zlasti o tem, ali so vzpostavljeni potrebni pogoji za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

4.  Države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opišejo, kako zagotavljajo, da bodo vsi poklicni uporabniki pesticidov do 1. januarja 2014 izvajali splošna načela o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi iz Priloge III.

▼M3

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo Priloge III, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.

▼B

5.  Države članice uvedejo ustrezne spodbude, s katerimi poklicne uporabnike spodbudijo k prostovoljnemu izvajanju smernic integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne pridelke ali sektorje. Javni organi in/ali organizacije, ki zastopajo določene poklicne uporabnike, lahko pripravijo take smernice. Države članice se v svojih nacionalnih akcijskih načrtih sklicujejo na tiste smernice, ki so po njihovem mnenju potrebne in ustrezne.