+PRILOGA VI Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

PRILOGA VI Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov




PRILOGA VI

Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

DEL 1

Opredelitve

Za namene te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) 

„obstoječa sežigalnica odpadkov“ pomeni eno izmed naslednjih sežigalnic odpadkov:

(i) 

ki je obratovala in imela dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo Unijo pred 28. decembrom 2002,

(ii) 

ki je bila odobrena ali registrirana za sežiganje odpadkov in je imela dovoljenje, izdano pred 28. decembrom 2002 v skladu z veljavno zakonodajo Unijo, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2003,

(iii) 

za katero je bila po mnenju pristojnega organa pred 28. decembrom 2002 vložena popolna vloga za dovoljenje, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2004;

(b) 

„nova sežigalnica odpadkov“ pomeni katero koli sežigalnico odpadkov, ki ni zajeta v točki (a).

DEL 2

Ekvivalenčni faktorji za dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane

Za določanje skupne koncentracije dioksinov in furanov se masne koncentracije naslednjih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, preden se seštejejo, pomnožijo z naslednjimi ekvivalenčnimi faktorji:



 

Ekvivalenčni faktorji toksičnosti

2,3,7,8 – tetraklordibenzodioksin (TCDD)

1

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzodioksin (PeCDD)

0,5

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)

0,1

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzodioksin (HpCDD)

0,01

oktaklordibenzodioksin (OCDD)

0,001

2,3,7,8 – tetraklordibenzofuran (TCDF)

0,1

2,3,4,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)

0,5

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)

0,05

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

2,3,4,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)

0,1

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)

0,01

1,2,3,4,7,8,9 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)

0,01

oktaklordibenzofuran (OCDF)

0,001

DEL 3

Mejne vrednosti emisij v zrak za sežigalnice odpadkov

1.

Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Standardizirajo se pri 11 % vsebnosti kisika v odpadnem plinu, razen pri sežiganju odpadnih mineralnih olj, kot določa člen 3(3) Direktive 2008/98/ES, ko se standardizirajo pri vsebnosti 3 % kisika, in v primerih iz točke 2.7 dela 6.

1.1

Dnevne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm3)



Celotni prah

10

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)

10

Vodikov klorid (HCl)

10

Vodikov fluorid (HF)

1

Žveplov dioksid (SO2)

50

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov

200

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo 6 ton na uro ali manj

400

1.2

Polurne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm3)



 

(100 %) A

(97 %) B

Celotni prah

30

10

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)

20

10

Vodikov klorid (HCl)

60

10

Vodikov fluorid (HF)

4

2

Žveplov dioksid (SO2)

200

50

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov

400

200

1.3

Povprečne mejne vrednosti emisij (mg/Nm3), izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur, za naslednje težke kovine



Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)

Skupaj: 0,05

Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)

Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)

0,05

Antimon in njegove spojine, izražene kot antimon (Sb)

Skupaj: 0,5

Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (As)

Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)

Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)

Kobalt in njegove spojine, izražene kot skupni kobalt (Co)

Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)

Mangan in njegove spojine, izražene kot mangan (Mn)

Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)

Vanadij in njegove spojine, izražene kot vanadij (V)

Te povprečne vrednosti vključujejo tudi emisije ustreznih težkih kovin ter njihovih spojin v plinastem stanju in hlapni obliki.

1.4

Povprečne mejne vrednosti emisij (ng/Nm3) za dioksine in furane v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur. Mejna vrednost emisije se nanaša na skupno koncentracijo dioksinov in furanov, ki se izračuna skladno z delom 2.



Dioksini in furani

0,1

1.5

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za ogljikov oksid (CO) v odpadnih plinih:

(a) 

50 kot dnevna povprečna vrednost;

(b) 

100 kot polurna povprečna vrednost v katerem koli 24-urnem obdobju;

(c) 

150 kot 10-minutne povprečna vrednost.

Pristojni organ lahko odobri izjeme od mejnih vrednosti emisij iz te točke za sežigalnice odpadkov, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti, pod pogojem da je v dovoljenju določena mejna vrednost emisije za ogljikov oksid (CO) največ 100 mg/Nm3 kot urna povprečna vrednost.

2.

Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v okoliščinah iz člena 46(6) in člena 47.

Koncentracija celotnega prahu v emisijah v zrak iz sežigalnic odpadkov ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/Nm3, izražene kot polurno povprečje. Mejne vrednosti emisij v zrak za TOC in CO iz točk 1.2 in 1.5(b) ne smejo biti presežene.

3.

Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu.

DEL 4

Določanje mejnih vrednosti emisij v zrak za sosežiganje odpadkov

1.

Naslednja enačba (pravilo mešanja) se uporablja, kadar posebna mejna vrednost skupnih emisij „C“ ni določena v tabeli v tem delu.

Mejna vrednost emisij za vsako pomembno onesnaževalo in CO v odpadnem plinu, nastalem pri sosežigu odpadkov, se izračuna, kot sledi:

▼C1

image

▼B

Vodpadki

:

volumen odpadnega plina, nastalega le zaradi sežiga odpadkov, ki se določi na podlagi odpadkov z najnižjo kurilno vrednostjo ter je opredeljen v dovoljenju in standardiziran pri pogojih iz te direktive.

Če je delež izpuščene toplote, nastale pri sežigu nevarnih odpadkov, manjši od 10 % skupne toplote, izpuščene iz naprave, je treba Vodpadki izračunati na podlagi (predvidene) količine odpadkov, ki bi ob sežigu ustrezali 10 % izpuščene toplote pri konstanti skupni izpuščeni toploti.

Codpadki

:

mejne vrednosti emisij, določene za sežigalnice odpadkov v delu 3

Vproces

:

volumen odpadnega plina, nastalega med procesom v napravi, skupaj z zgorevanjem dovoljenih goriv, ki se običajno uporabljajo v napravi (razen odpadkov), določen na podlagi vsebnosti kisika, pri kateri je treba standardizirati emisije, kot je določeno v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji. Če za to vrsto naprave ni zakonodaje, je treba uporabiti dejansko vsebnost kisika v odpadnem plinu, ki ni bil razredčen z dodatkom zraka, nepotrebnega za proces.

Cproces

:

mejne vrednosti emisij, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti ali, če take vrednosti niso na voljo, mejne vrednosti emisij naprav, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo in drugimi predpisi za take naprave, ko uporabljajo običajno dovoljena goriva (razen odpadkov). Če taki ukrepi niso na voljo, se uporabljajo mejne vrednosti emisij, določene v dovoljenju. Če v dovoljenju teh vrednosti ni, se uporabijo dejanske masne koncentracije.

C

:

mejne vrednosti skupnih emisij pri vsebnostih kisika, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti in nekatera onesnaževala, ali, če takih vrednosti ni, mejne vrednosti skupnih emisij, ki nadomestijo mejne vrednosti emisij, kot so določene v posameznih prilogah k tej direktivi. Skupna vsebnost kisika, ki naj nadomesti vsebnost kisika za standardizacijo, se izračuna na podlagi prej omenjene vsebnosti ob upoštevanju delnih volumnov.

Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu.

2.

Posebne določbe za cementne peči, v katerih se sosežigajo odpadki

2.1

Mejne vrednosti emisij iz točk 2.2 in 2.3 se uporabljajo kot dnevne povprečne vrednosti za celoten prah, HCl, HF, NOx, SO2 in TOC (za neprekinjene meritve), kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur za težke kovine in kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur za dioksine in furane.

Vse vrednosti se standardizirajo pri 10 % kisika.

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

2.2

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3, razen za dioksine in furane) za naslednja onesnaževala



Onesnaževalo

C

Celotni prah

30

HCl

10

HF

1

NOx

500 (1)

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V

0,5

Dioksini in furani (ng/Nm3)

0,1

(1)   

Do 1. januarja 2016 lahko pristojni organ dovoli izjeme od mejne vrednosti za NOx za peči Leopol in dolge rotacijske peči, pod pogojem, da v dovoljenju določena skupna mejna vrednost emisij za NOx ni več kot 800 mg/Nm3.

2.3

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3) za SO2 in TOC



Onesnaževalo

C

SO2

50

TOC

10

Pristojni organ lahko dovoli odstopanja za mejne vrednosti emisij iz te točke, kadar TOC in SO2 ne nastaneta pri sežiganju odpadkov.

2.4

C – Mejne vrednosti skupnih emisij za CO

Pristojni organ lahko določi mejne vrednosti emisij za CO.

3.

Posebne določbe za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki

3.1

Cproces, izražen kot dnevne povprečne vrednosti (mg/Nm3), se uporablja do datuma iz člena 82(5)

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 29. Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):



Onesnaževala

< 50 MWth

50-100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

850

200

200

NOx

—

400

200

200

Prah

50

50

30

30

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):



Onesnaževala

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

200

200

200

NOx

—

350

300

200

Prah

50

50

30

30

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):



Onesnaževala

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

850

400 to 200

(linearno zmanjševanje od 100 do 300 MWth)

200

NOx

—

400

200

200

Prah

50

50

30

30

3.2

Cproces, izražen kot povprečne dnevne vrednosti (mg/Nm3), velja od datuma iz člena 82(6)

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 29. Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

3.2.1

Cproces za kurilne naprave iz člena 30(2), razen za plinske turbine in plinske motorje

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):



Onesnaževalo

< 50 MWth

50-100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

400 za šoto: 300

200

200

NOx

—

300

za lignitni prah: 400

200

200

Prah

50

30

25

za šoto: 20

20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):



Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

200

200

200

NOx

—

300

250

200

Prah

50

30

20

20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):



Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

350

250

200

NOx

—

400

200

150

Prah

50

30

25

20

3.2.2

Cproces za kurilne naprave iz člena 30(3), razen za plinske turbine in plinske motorje

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):



Onesnaževalo

< 50 MWth

50-100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

400

za šoto: 300

200

za šoto: 300, razen pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti: 250

150

za krožno zgorevanje ali zgorevanje pod tlakom v zvrtinčeni plasti ali, pri kurjenju šote, za kakršno koli zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200

NOx

—

300

za šoto: 250

200

150

za lignitni prah: 200

Prah

50

20

20

10

za šoto: 20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):



Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

200

200

150

NOx

—

250

200

150

Prah

50

20

20

20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):



Onesnaževalo

< 50 MWth

50 do 100 MWth

100 do 300 MWth

> 300 MWth

SO2

—

350

200

150

NOx

—

300

150

100

Prah

50

20

20

10

3.3

C – mejne vrednosti skupnih emisij za težke kovine (mg/Nm3), izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva)



Snovi, ki onesnažujejo okolje

C

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V

0,5

3.4

C – mejne vrednosti skupnih emisij (ng/Nm3) za dioksine in furane, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva)



Onesnaževalo

C

Dioksini in furani

0,1

4.

Posebne določbe za naprave za sosežig odpadkov v industrijskih sektorjih, ki niso vključeni v točki 2 in 3 tega dela

4.1

C – mejna vrednost skupnih emisij (ng/Nm3) za dioksine in furane, izražena kot povprečna vrednost, izmerjena v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur:



Onesnaževalo

C

Dioksini in furani

0,1

4.2

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3) za težke kovine, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur:



Snovi, ki onesnažujejo okolje

C

Cd + Tl

0,05

Hg

0,05

DEL 5

Mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov



Snovi, ki onesnažujejo okolje

Mejne vrednosti emisij za nefiltrirane vzorce (mg/l, razen dioksinov in furanov)

1.  Skupne neraztopljene trdne snovi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 91/271/EGS

(95 %)

(100 %)

30

45

2.  Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)

0,03

3.  Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)

0,05

4.  Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)

0,05

5.  Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (As)

0,15

6.  Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)

0,2

7.  Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)

0,5

8.  Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)

0,5

9.  Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)

0,5

10.  Cink in njegove spojine, izražene kot cink (Zn)

1,5

11.  Dioksini in furani

0,3 ng/l

DEL 6

Spremljanje emisij

1.   Metode merjenja

1.1

Meritve za določanje koncentracij snovi, ki onesnažujejo zrak in vodo, so reprezentativno izvedene.

▼M1

1.2

Vzorčenje in analiza vseh onesnaževal, skupaj z dioksini in furani, ter zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov in referenčne merilne metode za njihovo kalibracijo se izvedejo v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. To velja tudi za sistem zagotavljanja kakovosti laboratorija, ki izvaja odvzem in analizo vzorcev. Avtomatski merilni sistemi se preverjajo vsaj enkrat letno z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah.

▼B

1.3

Pri dnevnih mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:



Ogljikov oksid

10 %

Žveplov dioksid:

20 %

Dušikov dioksid:

20 %

Celotni prah

30 %

Skupni organski ogljik:

30 %

Vodikov klorid:

40 %

Vodikov fluorid:

40 %.

Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1.1 in 1.2.

2.   Meritve v zvezi z onesnaževali zraka

2.1

Opravljajo se naslednje meritve v zvezi z onesnaževali zraka:

(a) 

neprekinjene meritve naslednjih snovi: NOx, pod pogojem da so mejne vrednosti emisij določene, CO, celotni prah, TOC, HCl, HF, SO2;

(b) 

neprekinjene meritve naslednjih procesnih parametrov: temperatura blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ, koncentracija kisika, tlak, temperatura odpadnega plina in vsebnost vodnih hlapov v odpadnem plinu;

(c) 

vsaj dve meritvi težkih kovin ter dioksinov in furanov na leto; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

2.2

Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo.

2.3

Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v točki 2.1(c).

2.4

Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če je vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen.

2.5

Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev za HCl, HF in SO2 v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ter zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot so določene v točki 2.1(c), ali pa ne zahteva nobenih meritev, če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev NOx in zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot jih določa točka 2.1(c), v obstoječih sežigalnicah odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro ali v obstoječih napravah za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro, če lahko upravljavec na podlagi informacij o kakovosti zadevnih odpadkov, uporabljenih tehnologij in rezultatov spremljanja emisij dokaže, da emisije NOx v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisane mejne vrednosti emisij.

2.6

Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine zahteva eno meritev vsaki dve leti, za dioksine in furane pa ena meritev na leto, in sicer v naslednjih primerih:

(a) 

emisije pri sosežiganju ali sežiganju odpadkov so v vseh okoliščinah manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij;

(b) 

odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in kažejo določene lastnosti ter so nadalje opredeljeni na podlagi ocene iz točke;

(c) 

upravljavec lahko na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov in spremljanja emisij dokaže, da so emisije v vseh okoliščinah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij za težke kovine ter dioksine in furane.

2.7

Rezultati meritev se standardizirajo z uporabo standardnih koncentracij kisika iz dela 3 ali pa se izračunajo v skladu z delom 4 in po formuli iz dela 7.

Kadar se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, se rezultati meritev lahko standardizirajo pri vsebnosti kisika, ki jo določi pristojni organ glede na posebne razmere v posameznem primeru.

Kadar se v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika.

3.   Meritve v zvezi z onesnaževali vode

3.1

Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:

(a) 

neprekinjene meritve pH, temperature in pretoka;

(b) 

dnevne meritve skupnih neraztopljenih trdnih snovi v naključnem vzorcu ali meritve pretoku sorazmernega reprezentativnega vzorca v obdobju 24 ur;

(c) 

vsaj mesečne meritve Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu izpusta v obdobju 24 ur;

(d) 

meritve dioksinov in furanov vsaj vsakih šest mesecev; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

3.2

Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve:

(a) 

po iztoku odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina in pred njenim vstopom v skupno čistilno napravo;

(b) 

na vsakem drugem iztoku odpadne vode pred vstopom v skupno čistilno napravo;

(c) 

na končnem iztoku odpadne vode iz sežigalnice ali naprave za sosežig po njenem čiščenju.

DEL 7

Formula za izračun koncentracije emisij pri

image

ES

=

izračunana koncentracija emisij pri standardnem odstotku koncentracije kisika

EM

=

izmerjena koncentracija emisij

OS

=

standardna koncentracija kisika

OM

=

izmerjena koncentracija kisika

DEL 8

Ocena usklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij

1.   Mejne vrednosti emisij v zrak

1.1

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:

(a) 

nobena od dnevnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz točke 1.1 dela 3 ali dela 4 ali izračunane v skladu z delom 4;

(b) 

nobena od polurnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A v tabeli iz točke 1.2 dela 3 ali, kadar je to ustrezno, 97 % polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B v tabeli iz točke 1.2 dela 3;

(c) 

nobena od povprečnih vrednosti v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne presega mejnih vrednosti emisij iz točk 1.3 in 1.4 dela 3 ali dela 4 ali izračunanih v skladu z delom 4;

(d) 

za ogljikov monoksid (CO):

(i) 

v primeru sežigalnic odpadkov:

— 
vsaj 97 % dnevnih povprečnih vrednosti čez leto ne presega mejne vrednosti emisij iz točke 1.5(a) dela 3; in
— 
vsaj 95 % vseh 10-minutnih povprečnih vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju ne presega mejne vrednosti emisij iz točk 1.5(b) in (c) dela 3 ali nobena od polurnih povprečnih vrednosti iz istega obdobja ne presega teh mejnih vrednosti; države članice lahko pri sežigalnicah odpadkov, pri katerih se temperatura plinov, ki nastanejo pri postopku sežiga, dvigne na najmanj 1 100  °C za vsaj dve sekundi, uporabijo sedemdnevno ocenjevalno obdobje za 10-minutne povprečne vrednosti;
(ii) 

v primeru naprav za sosežig odpadkov: izpolnjene so določbe dela 4.

1.2

Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 1.3 dela 6. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti.

Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti.

1.3

Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami členov 45(1)(e), in 48(3) ter točke 1 dela 6.

2.   Mejne vrednosti emisij v vodo

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:

(a) 

za skupne neraztopljene trdne snovi 95 % in 100 % izmerjenih vrednosti ne presega mejnih vrednosti emisij, kot so določene v delu 5;

(b) 

za težke kovine (Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn) največ ena meritev na leto presega mejne vrednosti emisij iz dela 5; ali, če država članica predvidi več kot 20 vzorcev na leto, največ 5 % teh vzorcev presega mejne vrednosti emisij iz dela 5;

(c) 

za dioksine in furane rezultati meritev ne presegajo mejne vrednosti emisij iz dela 5.

1. Pregled

,
Naslov Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 04.08.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:32010L0075
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.