V nadaljevanju navedeni pragovi se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če se v istem obratu opravlja več dejavnosti, zajetih v istem opisu dejavnosti, ki imajo prag, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo. Pri ravnanju z odpadki velja ta izračun za raven dejavnosti iz točk 5.1, 5.3(a) in 5.3(b).

Komisija pripravi navodila o:

(a)

razmerju med ravnanjem z odpadki, opisanim v tej prilogi, in ravnanjem z odpadki iz prilog I in II Direktive 2008/98/ES, in

(b)

razlagi pojma „industrijska raven“ glede opisa dejavnosti kemične industrije iz te priloge.

1. Energetika

1.1	Izgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več

1.2	Rafiniranje nafte in plina

1.3	Proizvodnja koksa

▼M1

1.4	Uplinjanje, utekočinjanje ali piroliza: (a) premoga; (b) drugih goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več.

▼B

2. Proizvodnja in predelava kovin

2.1	Praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami)

2.2	Proizvodnja surovega železa ali jekla (primarno in sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro

▼M1

2.3

Predelava železa in jekla:

(a)

obratovanje toplih valjarn z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;

(aa)

obratovanje hladnih valjarn z zmogljivostjo nad 10 ton surovega jekla na uro;

(b)

obratovanje kovačnic s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo;

(ba)

obratovanje kovačnic s kovaškimi stiskalnicami, katerih sila je večja od 30 mega-newtonov (MN) na stiskalnico;

(c)

nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro.

▼B

2.4	Obratovanje livarn železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

2.5

Predelava neželeznih kovin:

(a)

proizvodnja surovih neželeznih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;

(b)

taljenje in legiranje neželeznih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo in obratovanjem livarn neželeznih kovin, s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine.

2.6	Površinska obdelava kovin ali plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3

▼M1

2.7	Proizvodnja baterij, razen zgolj sestavljanja, s proizvodno zmogljivostjo 15 000 ton baterijskih celic (katoda, anoda, elektrolit, separator, kapsula) ali več na leto.

▼B

3. Nekovinska industrija

3.1

Proizvodnja cementa, apna in magnezijevega oksida:

(a)

proizvodnja cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 500 ton na dan ali drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan;

(b)

proizvodnja apna v pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan;

(c)

proizvodnja magnezijevega oksida v pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan.

3.2	Proizvodnja azbesta ali izdelava azbestnih izdelkov

3.3	Proizvodnja stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

3.4	Taljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

▼M1

3.5	proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opečnih zidakov, ognjevarnih zidakov, keramičnih ploščic, keramike ali porcelana: (a) s proizvodno zmogljivostjo 75 ton na dan in/ali (b) z zmogljivostjo peči nad 4 m3 in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3.

▼M1

3.6	Ekstrakcija, vključno z obdelavo na kraju samem, kot so kominucija, nadzor velikosti, bogatenja in izboljšanja, naslednjih rud na industrijski ravni: boksit, krom, kobalt, baker, zlato, železo, svinec, litij, mangan, nikelj, paladij, platina, kositer, volfram in cink.

▼B

4. Kemična industrija

Za namene tega oddelka, proizvodnja v smislu vrst dejavnosti iz tega oddelka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično ali biološko predelavo snovi ali skupin snovi, naštetih v točkah 4.1 do 4.6

4.1

Proizvodnja organskih kemikalij, kot so:

(a)

enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski);

(b)

ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, zmesi estrov, acetati, etri, peroksidi in epoksi smole;

(c)

ogljikovodiki z vezanim žveplom;

(d)

ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;

(e)

ogljikovodiki z vezanim fosforjem;

(f)

halogenirani ogljikovodiki;

(g)

organokovinske spojine;

(h)

plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);

(i)

sintetične gume;

(j)

barve in pigmenti;

(k)

površinsko aktivne snovi.

4.2

Proizvodnja anorganskih kemikalij, kot so:

▼M1

(a)

plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, razen če je proizveden z elektrolizo vode, žveplov dioksid, karbonilklorid;

▼B

(b)

kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;

(c)

baze, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;

(d)

soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;

(e)

nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid.

4.3	Proizvodnja fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih)

4.4	Proizvodnja sredstev za varstvo rastlin ali biocidov

4.5	Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, vključno s polizdelki

4.6	Proizvodnja eksplozivnih snovi

5. Ravnanje z odpadki

5.1

Odstranjevanje ali predelava nevarnih odpadkov, z zmogljivostjo nad 10 ton na dan, ki obsega eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)

biološko obdelavo;

(b)

fizikalno-kemijsko obdelavo;

(c)

mešanje pred izvedbo katerekoli druge dejavnosti iz točk 5.1 in 5.2;

(d)

prepakiranje pred izvedbo katerekoli druge dejavnosti iz točk 5.1 in 5.2;

(e)

pridobivanje topil/regeneracijo;

(f)

recikliranje/pridobivanje anorganskih snovi, razen kovin ali kovinskih spojin;

(g)

regeneracijo kislin ali baz;

(h)

predelavo sestavin, uporabljenih za zmanjšanje onesnaženosti;

(i)

predelavo sestavin iz katalizatorjev;

(j)

ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja;

(k)

površinsko zajezitev.

5.2	Odstranjevanje ali predelava odpadkov v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov: (a) za nenevarne odpadke z zmogljivostjo nad 3 tone na uro; (b) za nevarne odpadke z zmogljivostjo nad 10 ton na dan.

▼M1

5.3

(a)

Odstranjevanje nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 50 ton na dan, ki obsega eno ali več naslednjih dejavnosti, razen dejavnosti iz Direktive Sveta 91/271/EGS ( 23 ):

(i)

biološko obdelavo, kot je anaerobna razgradnja ali sorazgradnja;

(ii)

fizikalno-kemijsko obdelavo;

(iii)

predhodno obdelavo odpadkov za sežig ali sosežig;

(iv)

obdelavo žlindre in pepela;

(v)

obdelavo kovinskih odpadkov, vključno z odpadno električno in elektronsko opremo ter izrabljenimi vozili in njihovimi deli, v drobilnikih.

(b)

Predelava ali kombinacija predelave in odstranjevanja nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo nad 75 ton na dan, ki obsega eno ali več naslednjih dejavnosti, razen dejavnosti iz Direktive 91/271/EGS:

(i)

biološko obdelavo, kot je anaerobna razgradnja;

(ii)

predhodno obdelavo odpadkov za sežig ali sosežig;

(iii)

obdelavo žlindre in pepela;

(iv)

obdelavo kovinskih odpadkov, vključno z odpadno električno in elektronsko opremo ter izrabljenimi vozili in njihovimi deli, v drobilnikih.

Če je anaerobna razgradnja edina dejavnost obdelave odpadkov, ki se izvaja, je prag zmogljivosti za to dejavnost 100 ton na dan.

▼B

5.4	Odlagališča odpadkov, opredeljenih v točki (g) člena 2 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih ( 24 ), ki sprejmejo več kot 10 ton odpadkov na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25 000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke

5.5	Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, ki niso zajeti v točki 5.4, do začetka ene izmed dejavnosti iz točk 5.1, 5.2, 5.4 in 5.6 s skupno zmogljivostjo nad 50 ton, razen začasnega skladiščenja na mestu nastanka odpadkov do začetka zbiranja

5.6	Podzemno skladiščenje nevarnih odpadkov s skupno zmogljivostjo nad 50 ton

6. Druge dejavnosti

6.1

Proizvodnja v industrijskih obratih:

(a)

papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;

(b)

papirja ali kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;

(c)

ene ali več naslednjih plošč na lesni podlagi: usmerjene pramenske plošče, iverne ali vlaknene plošče s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m3 na dan.

▼M1

6.2	Predhodna obdelava (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija), barvanje ali končna obdelava tekstilnih vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan.

▼B

6.3	Strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan

6.4

(a)

Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan

(b)

Obdelava in predelava, razen pakiranja, naslednjih surovin, predhodno obdelanih ali neobdelanih, za proizvodnjo živil ali krme iz:

(i)

le živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan;

(ii)

le rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan ali 600 ton na dan, če obrat deluje več kot 90 zaporednih dni katero koli leto;

(iii)

živalskih in rastlinskih surovin, v kombiniranih in posameznih proizvodov, s proizvodno zmogljivostjo končnih izdelkov, ki presega:

—

75 ton na dan, če je A enako 10 ali več; ali

—

[300- (22,5 × A)] ton na dan v vseh drugih primerih

pri čemer je „A“ odstotni delež živalskih surovin (v odstotku teže) v proizvodni zmogljivosti končnih izdelkov.

Embalaža ni všteta v končno težo proizvoda.

Ta pododdelek se ne uporablja, če je surovina samo mleko.

(c)

Izključno obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna vrednost na letni ravni)

▼M1

6.5	Odstranjevanje ali recikliranje živalskih trupel ali živalskih stranskih proizvodov z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan.

6.6	Elektroliza vode za proizvodnjo vodika, če proizvodna zmogljivost presega 50 ton na dan.

▼B

6.7	Površinska obdelava snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg organskih topil na uro ali več kot 200 ton na leto

6.8	Proizvodnja ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo

6.9	Zajemanje tokov CO2 iz naprav, navedenih v tej direktivi, za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES

6.10	Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s kemikalijami s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 75 m3 na dan, in ne zgolj obdelava proti modrivosti lesa

6.11	Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS, ki jo odvaja obrat iz poglavja II

PRILOGA Ia Dejavnosti iz člena 70a

PRILOGA Ia

Dejavnosti iz člena 70a

Naprave spadajo na področje uporabe te priloge, če spadajo v eno ali več naslednjih kategorij dejavnosti:

Reja prašičev, ki predstavljajo 350 GVŽ ali več, razen vzrejnih dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s pravili ekološke pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, ali kadar je gostota živali manjša od 2 GVŽ/hektar, ki se uporablja izključno za pašo ali pridelavo krme za živali, živali pa so večji del leta ali v določenih letnih časih na prostem.

Reja samo kokoši nesnic, ki predstavljajo 300 GVŽ ali več, ali reja samo drugih kategorij perutnine, ki predstavljajo 280 GVŽ ali več. V napravah s kombinirano rejo perutnine, vključno s kokošmi nesnicami, je prag 280 GVŽ, zmogljivost pa se izračuna z uporabo utežnega faktorja ( 25 )0,93 za kokoši nesnice.

Reja katere koli mešanice prašičev ali perutnine, ki predstavlja 380 GVŽ ali več, razen reje prašičev v napravah, ki se izvajajo v skladu s pravili ekološke pridelave iz Uredbe (EU) 2018/848, ali kadar je gostota živali manjša od 2 GVŽ/hektar, ki se uporablja izključno za pašo ali pridelavo krme za živali, živali pa so večji del leta ali v določenih letnih časih na prostem.

Raven GVŽ naprave se izračuna z uporabo naslednjih količnikov za pretvorbo:

Prašiči:

plemenske svinje ≥ 50 kg … 0,500

prašički ≤ 20 kg … 0,027

drugi prašiči … 0,300

Perutnina:

pitovni piščanci… 0,007

kokoši nesnice … 0,014

purani … 0,030

race … 0,010

gosi … 0,020

noji … 0,350

druga perutnina … 0,001

PRILOGA II Načela, ki jih je treba izpolnjevati pri odobritvi odstopanja iz člena 15(4)

PRILOGA II

Načela, ki jih je treba izpolnjevati pri odobritvi odstopanja iz člena 15(4)

Pri odstopanjih, določenih v skladu s členom 15(5), se spoštujejo naslednja načela:

1. Stroški

1.1 Stroški iz člena 15(5) so stroški izpolnjevanja ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in vključujejo stroške kapitala in obratovalne stroške. Širši družbeni ali gospodarski stroški niso vključeni.

1.2 Ovrednotenje stroškov je kvantitativno, podpira pa ga kvalitativna ocena.

1.3 Stroški, ki se upoštevajo pri oceni:

(a)

predstavljajo stroške neto vrednosti po odbitku vseh finančnih prejemkov zaradi uporabe najboljših razpoložljivih tehnik;

(b)

vključujejo stroške dostopa do finančnega kapitala, potrebnega za financiranje najboljših razpoložljivih tehnik;

(c)

se izračunajo z uporabo diskontne stopnje, da bi se upoštevale razlike v denarni vrednosti skozi čas.

1.4 Uporaba odstopanja jasno opredeljuje vir stroškov in metode, uporabljene za njihov izračun, vključno z diskontno stopnjo iz točke 1.3(c) in oceno negotovosti, povezanih z oceno stroškov.

1.5 Stroške, ki jih ovrednoti upravljavec, pristojni organ oceni na podlagi informacij drugih virov, kot so ponudniki tehnologije, strokovno pregledane raziskave, strokovne presoje ali podatki iz drugih naprav, v katerih so bile nedavno nameščene najboljše razpoložljive tehnike.

2. Koristi za okolje

2.1 Koristi za okolje iz člena 15(6) so koristi za okolje zaradi izpolnjevanja ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.

2.2 Ovrednotenje koristi za okolje je kvantitativno (v denarnem smislu), podpira pa ga kvalitativna ocena. Ugotovljeni stroški škode zaradi onesnaževala se uporabljajo, kadar so na voljo.

2.3 Pri oceni koristi za okolje se upošteva diskontna stopnja, uporabljena za vse denarne prejemke, s katero se upoštevajo razlike v vrednosti za družbo skozi čas.

2.4 Zahtevek za odstopanje jasno opredeljuje vir informacij o koristih za okolje in metode, uporabljene za izračun koristi za okolje, vključno z diskontno stopnjo iz točke 1.3(c) in oceno negotovosti, povezanih z vrednotenjem koristi za okolje.

2.5 Koristi za okolje, ki jih ovrednoti upravljavec, pristojni organ oceni na podlagi strokovne presoje ali podatkov drugih naprav, v katerih so bile nedavno nameščene najboljše razpoložljive tehnike.

3. Nesorazmernost stroškov v primerjavi s koristmi za okolje

3.1 Za namene določitve, ali obstaja nesorazmernost, se primerjajo stroški izpolnjevanja ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in koristi takega izpolnjevanja.

3.2 Mehanizem primerjave vključuje naslednje elemente:

(a)

metodo za obravnavanje negotovosti pri ocenjevanju stroškov in koristi za okolje;

(b)

navedbo razlike, za katero bi morali stroški presegati koristi za okolje.

PRILOGA III Merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnologij

PRILOGA III

Merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnologij

1.	uporaba tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

▼M1

2.	uporaba manj nevarnih snovi in drugih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost;

▼B

3.	pospeševanje predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpadkov, če je to primerno;

4.	primerljivi procesi, naprave ali načini obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizkušeni;

▼M1

5.	tehnološki napredek, vključno z digitalnimi orodji, in nova znanstvena spoznanja;

▼B

6.	vrsta, učinek in obseg posameznih emisij;

7.	začetek obratovanja novih ali obstoječih obratov;

8.	čas, potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije;

▼M1

9.	poraba in vrsta surovin, vključno z vodo, uporabljenih v procesu ter gospodarnost z viri in njihova ponovna uporaba in razogljičenje;

10.	potreba po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in tveganja za okolje na najnižjo možno raven;

11.	potreba po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje in zdravje ljudi;

▼B

12.	informacije, objavljene s strani javnih mednarodnih organizacij.

PRILOGA IV Sodelovanje javnosti pri odločanju

PRILOGA IV

Sodelovanje javnosti pri odločanju

▼M1

Člane zadevne javnosti se obvesti prek javnih objav in na spletnem mestu o naslednjih zadevah varstva okolja že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko jih je mogoče razumno posredovati:

▼B

(a)

vloga za dovoljenje ali glede na primer predlog za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja v skladu s členom 21, vključno z opisom elementov iz člena 12(1);

(b)

kjer je primerno, dejstvo, da je odločitev predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 26;

(c)

podrobni podatki o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne informacije in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti časovnih rokov za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(d)

vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;

(e)

kjer je primerno, podrobnosti glede predloga za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;

(f)

navedba rokov in krajev, kje in na kakšen način je ustrezen podatek dostopen;

(g)

podrobnosti o načinih za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu s točko 5.

Države članice zagotovijo, da se v okviru primernih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a)

v skladu z nacionalno zakonodajo, glavna poročila in predlog, dan pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu s točko 1;

(b)

v skladu z Direktivo 2003/4/ES, drugi podatki, kakor so navedeni v točki 1, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 5 te direktive, in ki postanejo dostopni šele potem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu s točko 1.

▼M1

3.	Članom zadevne javnosti se omogoči, da pristojnemu organu pravočasno in učinkovito poda pripombe in mnenja, preden s sprejme odločitev.

▼B

4.	Pri odločanju je treba ustrezno upoštevati rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu s to prilogo.

▼M1

5.	Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne stopnje, da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje članom zadevne javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku odločanja o okoljskih zadevah ob upoštevanju te priloge.

▼B

PRILOGA V Tehnične določbe za kurilne naprave

PRILOGA V

Tehnične določbe za kurilne naprave

DEL 1

Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 30(2)

Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kurilne naprave, ki niso plinske turbine in plinski motorji, na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Premog in lignit ter druga trdna goriva	Biomasa	Šota	Tekoča goriva
50-100	400	200	300	350
100-300	250	200	300	250
> 300	200	200	200	200

Za kurilne naprave na trdna goriva, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3.

Za kurilne naprave na tekoča goriva, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 850 mg/Nm3 za naprave, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 300 MW, in 400 mg/Nm3 za naprave, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč je nad 300 MW.

Za del kurilne naprave, ki odvaja odpadne pline skozi eno ali več posebnih odvodnih cevi v skupnem odvodniku in ki ne obratuje več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, lahko veljajo mejne vrednosti emisij iz prejšnjih dveh odstavkov glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave. V takih primerih se emisije skozi vsako izmed odvodnih cevi spremljajo ločeno.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje:

Na splošno	35
Utekočinjen plin	5
Nizko kalorični plini iz koksarniške peči	400
Nizko kalorični plini iz plavžne peči	200

Za kurilne naprave, ki uporabljajo nizkokalorične pline iz uplinjanja ostankov destilacij, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Premog in lignit ter druga trdna goriva	Biomasa in šota	Tekoča goriva
50-100	300 450 pri zgorevanju lignitnega prahu	300	450
100-300	200	250	200 (1)
> 300	200	200	150 (1)
(1) Za kurilne naprave, ki za lastne potrebe uporabljajo ostanke destilacij in pretvorb surove nafte, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 500 MW in ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, je mejna vrednost za emisije določena v višini 450 mg/Nm3.

Za kurilne naprave v kemičnih obratih, ki za lastne potrebe za nekomercialno gorivo uporabljajo tekoče ostanke proizvodnje, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 500 MW in ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, velja mejna vrednost za emisije za NOx v višini 450 mg/Nm3.

Za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ne presega 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3.

Za kurilne naprave na trdna goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 1. julijem 1987 in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3.

Za kurilne naprave na tekoča goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 400 mg/Nm3.

Za del kurilne naprave, ki odvaja odpadne pline skozi eno ali več posebnih odvodnih cevi v skupnem odvodniku in ki ne obratuje več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let lahko veljajo mejne vrednosti emisij iz prejšnjih treh odstavkov glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave. V takih primerih se emisije skozi vsako izmed odvodnih cevi spremljajo ločeno.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate, velja mejna vrednost za emisije za NOx v višini 90 mg/Nm3 in za CO v višini 100 mg/Nm3.

Za plinske turbine za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 obratovalnih ur na leto, se mejne vrednosti emisij iz te točke ne uporabljajo. Upravljavec takih naprav beleži obratovalne ure.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin

	NOx	CO
Kurilne naprave, ki uporabljajo zemeljski plin, razen plinskih turbin in plinskih motorjev	100	100
Kurilne naprave, ki uporabljajo plavžni plin, pline iz koksarniške peči ali nizkokalorične pline iz uplinjanja ostankov destilacij, razen plinskih turbin in plinskih motorjev	200 (4)	—
Kurilne naprave, ki uporabljajo druge pline, razen plinskih turbin in plinskih motorjev	200 (4)	—
Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin (1)	50 (2) (3)	100
Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo uporabljajo druge pline	120	—
Plinski motorji	100	100
(1) Zemeljski plin je naravni plin v obliki metana z manj kot 20 % (volumskih) nečistoč in drugih sestavin. (2) 75 mg/Nm3 v primerih, kadar se izkoristek plinske turbine določi pri pogojih osnovne obremenitve po ISO: (i) plinske turbine za soproizvodnjo toplotne in električne energije s skupnim izkoristkom večjim od 75 %; (ii) plinske turbine, ki se uporabljajo v kombiniranem ciklu s povprečnim letnim izkoristkom pri proizvodnji električne energije večjim od 55 %; (iii) plinske turbine za mehanske pogone. (3) Za enociklične turbine, ki ne sodijo v nobeno od kategorij iz opombe (2), vendar pa je njihov izkoristek večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisije za NOx 50xη/35, kjer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek. (4) 300 mg/Nm3 za kurilne naprave, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 500 MW in ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih je upravljavec predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz tabele v tej točki uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx 150 mg/Nm3 pri uporabi zemeljskega plina in 200 mg/Nm3 pri uporabi drugih plinov ali tekočih goriv.

Za del kurilne naprave, ki odvaja odpadne pline skozi eno ali več posebnih odvodnih cevi v skupnem odvodniku, in ki ne obratuje več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje v obdobju petih let, lahko veljajo mejne vrednosti emisij iz prejšnjega odstavka glede na skupno nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave. V takih primerih se emisije skozi vsako izmed odvodnih cevi spremljajo ločeno.

Plinske turbine in plinski motorji za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 obratovalnih ur na leto so izvzete iz teh mejnih vrednosti emisij iz te točke. Upravljavec takih naprav beleži obratovalne ure.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Premog in lignit ter druga trdna goriva	Biomasa in šota	Tekoča goriva (1)
50-100	30	30	30
100-300	25	20	25
> 300	20	20	20
(1) Za kurilne naprave, ki za lastne potrebe uporabljajo ostanke destilacij in pretvorb surove nafte in ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003, je mejna vrednost za emisije določena v višini 50 mg/Nm3.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Na splošno	5
Plavžni plin	10
Plini iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje	30

DEL 2

Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 30(3)

V primeru plinskih turbin s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Premog in lignit ter druga trdna goriva	Biomasa	Šota	Tekoča goriva
50-100	400	200	300	350
100-300	200	200	300 250 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti	200
> 300	150 200 pri krožnem zgorevanju ali zgorevanju pod tlakom v zvrtinčeni plasti	150	150 200 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti	150

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje:

Na splošno	35
Utekočinjen plin	5
Nizko kalorični plini iz koksarniške peči	400
Nizko kalorični plini iz plavžne peči	200

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) zs NOx za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Premog in lignit ter druga trdna goriva	Biomasa in šota	Tekoča goriva
50-100	300 400 pri zgorevanju lignitnega prahu	250	300
100-300	200	200	150
> 300	150 200 pri zgorevanju lignitnega prahu	150	100

Za plinske turbine za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 obratovalnih ur na leto, se mejne vrednosti emisij iz te točke ne uporabljajo. Upravljavec takih naprav beleži obratovalne ure.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin

	NOx	CO
Kurilne naprave, ki niso plinske turbine in plinski motorji	100	100
Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom)	50 (1)	100
Plinski motorji	75	100
(1) Za enociklične turbine z izkoristkom, ki je večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisij za NOx 50xη/35, pri čemer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek.

Za plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz te točke uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi.

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)

50- 300

> 300

20 za biomaso in šoto

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kurilne naprave na plinasta goriva, razen za plinske turbine in plinske motorje

Na splošno	5
Plavžni plin	10
Plini iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje	30

DEL 3

Spremljanje emisij

Koncentracije SO2, NOx in prahu v odpadnih plinih iz vsake kurilne naprave s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 100 MW ali več se merijo neprekinjeno.

Koncentracija CO v odpadnih plinih iz vsake kurilne naprave na plinasta goriva s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 100 MW ali več se meri neprekinjeno.

Pristojni organ se lahko odloči, da v naslednjih primerih ne zahteva neprekinjenih meritev iz točke 1:

(a)

za kurilne naprave z življenjsko dobo krajšo od 10 000 obratovalnih ur;

(b)

za SO2 in prah iz kurilnih naprav, ki uporabljajo zemeljski plin;

(c)

za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo olje z znano vsebnostjo žvepla, kadar naprava za razžvepljanje odpadnih plinov ni na voljo;

(d)

za SO2 iz kurilnih naprav, ki uporabljajo biomaso, če upravljavec lahko dokaže, da emisije SO2 v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

3.	Kadar neprekinjene meritve niso potrebne, je treba vsaj enkrat na šest mesecev izvesti meritve SO2, NOx in prahu, za naprave na plin pa tudi meritve CO.

4.	Pri kurilnih napravah na premog ali lignit se vsaj enkrat letno merijo skupne emisije živega srebra.

Kot nadomestna možnost meritvam SO2 in NOx iz točke 3 se lahko za določanje emisij SO2 in NOx uporabijo drugi postopki, ki jih preveri in odobri pristojni organ. Za take postopke se uporabijo ustrezni standardi CEN, ali, če standardi CEN niso na voljo, standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

6.	Pristojni organ se mora obvestiti o pomembnih spremembah pri vrsti uporabljenega goriva ali načina obratovanja naprave. Pristojni organ odloči ali zahteve za spremljanje stanja iz točk 1 do 4 zadoščajo ali pa so potrebne prilagoditve.

Neprekinjene meritve, ki se izvedejo v skladu s točko 1, morajo vključevati meritev deleža kisika, temperature, tlaka in deleža vodnih hlapov odpadnih plinov. Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov v odpadnih plinih niso potrebne, pod pogojem, da se vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posuši.

Vzorčenje in analiza pomembnih onesnaževal in meritev parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov ter referenčne merilne metode za kalibracijo teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

Avtomatske merilne sisteme je treba kontrolirati z vzporednimi meritvami z referenčnimi metodami vsaj enkrat na leto.

▼M1

Upravljavec brez nepotrebnega odlašanja pristojni organ obvešča o rezultatih preverjanja avtomatskih merilnih sistemov.

▼B

Pri mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:

Ogljikov oksid	10 %
Žveplov dioksid	20 %
Dušikovi oksidi	20 %
Prah	30 %

10.

Validirane urne in dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi izmerjenih veljavnih urnih povprečnih vrednosti, tako da se odšteje vrednost intervala zaupanja, določenega v točki 9.

▼M1

Kateri koli dan, ko so več kot tri urne povprečne vrednosti neveljavne zaradi okvare ali vzdrževanja avtomatskega merilnega sistema se razveljavi. Če se zaradi takih razmer na leto razveljavi več kot deset dni, pristojni organ zahteva od upravljavca, da ustrezno ukrepa, da se brez nepotrebnega odlašanja izboljša zanesljivost avtomatskega merilnega sistema.

▼B

11.	Pri napravah, ki morajo ustrezati stopnjam razžvepljanja iz člena 31, se redno spremlja tudi vsebnost žvepla v gorivu, ki se uporablja v kurilni napravi. Ustrezni organi morajo biti obveščeni o bistvenih spremembah vrste uporabljenega goriva.

DEL 4

Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij

Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če vrednotenje rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

nobena validirana mesečna povprečna vrednost ne presega ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;

(b)

nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 110 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;

(c)

pri kurilnih napravah, ki jih sestavljajo samo kotli na premog s skupno nazivno vhodno toplotno močjo pod 50 MW, nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 150 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2,

(d)

95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2.

Validirane povprečne vrednosti se določijo v skladu s točko 10 dela 3.

Pri izračunu povprečnih vrednosti emisij se vrednosti, izmerjene v obdobjih iz členov 30(5) in (6), člena 37 ter ob zagonu in ustavitvi, ne upoštevajo.

2.	Kadar se neprekinjene meritve ne zahtevajo, se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če rezultati vsake serije meritev ali drugih postopkov, ki so jih v skladu s predpisi določili pristojni organi, ne presegajo mejnih vrednosti emisij.

DEL 5

Najnižja stopnja razžveplanja

Najnižja stopnja razžveplanja za kurilne naprave iz člena 30(2)

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Najnižja stopnja razžveplanja
Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Naprave, ki jim je bilo izdano dovoljenje pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003	Druge naprave
50-100	80 %	92 %
100-300	90 %	92 %
> 300	96 % (1)	96 %
(1) Za kurilne naprave, ki kurijo naftni skrilavec, je najnižja stopnja razžveplanja 95 %.

Najnižja stopnja razžveplanja za kurilne naprave iz člena 30(3)

Skupna nazivna vhodna toplotna moč (MW)	Najnižja stopnja razžveplanja
50-100	93 %
100-300	93 %
> 300	97 %

DEL 6

Skladnost s stopnjo razžveplanja

Najnižje stopnje razžveplanja, določene v delu 5 te priloge, veljajo kot mesečne povprečne mejne vrednosti.

DEL 7

Povprečne mejne vrednosti emisij za kurilne naprave s kombiniranim gorivom v rafinerijah

Povprečne mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kurilne naprave s kombiniranim gorivom v rafinerijah – razen za plinske turbine in plinske motorje –, ki kot edino gorivo ali skupaj z drugimi gorivi za lastne potrebe uporabljajo ostanke destilacij in pretvorb surove nafte:

(a)

za kurilne naprave, ki jim bilo dovoljenje izdano pred 27. novembrom 2002 ali katerih upravljavec je predložil popolno vlogo za dovoljenje pred tem datumom, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003: 1 000 mg/Nm3;

(b)

za druge kurilne naprave: 600 mg/Nm3.

Te mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva ter 3 % za tekoča in plinasta goriva.

PRILOGA VI Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

PRILOGA VI

Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

DEL 1

Opredelitve

Za namene te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„obstoječa sežigalnica odpadkov“ pomeni eno izmed naslednjih sežigalnic odpadkov:

(i)

ki je obratovala in imela dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo Unijo pred 28. decembrom 2002,

(ii)

ki je bila odobrena ali registrirana za sežiganje odpadkov in je imela dovoljenje, izdano pred 28. decembrom 2002 v skladu z veljavno zakonodajo Unijo, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2003,

(iii)

za katero je bila po mnenju pristojnega organa pred 28. decembrom 2002 vložena popolna vloga za dovoljenje, pod pogojem, da je naprava začela obratovati najkasneje 28. decembra 2004;

(b)

„nova sežigalnica odpadkov“ pomeni katero koli sežigalnico odpadkov, ki ni zajeta v točki (a).

DEL 2

Ekvivalenčni faktorji za dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane

Za določanje skupne koncentracije dioksinov in furanov se masne koncentracije naslednjih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, preden se seštejejo, pomnožijo z naslednjimi ekvivalenčnimi faktorji:

	Ekvivalenčni faktorji toksičnosti
2,3,7,8 – tetraklordibenzodioksin (TCDD)	1
1,2,3,7,8 – pentaklordibenzodioksin (PeCDD)	0,5
1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)	0,1
1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)	0,1
1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD)	0,1
1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzodioksin (HpCDD)	0,01
oktaklordibenzodioksin (OCDD)	0,001
2,3,7,8 – tetraklordibenzofuran (TCDF)	0,1
2,3,4,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)	0,5
1,2,3,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF)	0,05
1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)	0,1
1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)	0,1
1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)	0,1
2,3,4,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF)	0,1
1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)	0,01
1,2,3,4,7,8,9 – heptaklordibenzofuran (HpCDF)	0,01
oktaklordibenzofuran (OCDF)	0,001

DEL 3

Mejne vrednosti emisij v zrak za sežigalnice odpadkov

Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Standardizirajo se pri 11 % vsebnosti kisika v odpadnem plinu, razen pri sežiganju odpadnih mineralnih olj, kot določa člen 3(3) Direktive 2008/98/ES, ko se standardizirajo pri vsebnosti 3 % kisika, in v primerih iz točke 2.7 dela 6.

1.1

Dnevne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm3)

Celotni prah	10
Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)	10
Vodikov klorid (HCl)	10
Vodikov fluorid (HF)	1
Žveplov dioksid (SO2)	50
Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov	200
Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo 6 ton na uro ali manj	400

1.2

Polurne povprečne mejne vrednosti emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm3)

	(100 %) A	(97 %) B
Celotni prah	30	10
Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik (TOC)	20	10
Vodikov klorid (HCl)	60	10
Vodikov fluorid (HF)	4	2
Žveplov dioksid (SO2)	200	50
Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot NO2 za obstoječe sežigalnice odpadkov z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice odpadkov	400	200

1.3

Povprečne mejne vrednosti emisij (mg/Nm3), izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur, za naslednje težke kovine

Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)	Skupaj: 0,05
Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)	Skupaj: 0,05
Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)	0,05
Antimon in njegove spojine, izražene kot antimon (Sb)	Skupaj: 0,5
Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (As)
Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)
Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)
Kobalt in njegove spojine, izražene kot skupni kobalt (Co)
Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)
Mangan in njegove spojine, izražene kot mangan (Mn)
Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)
Vanadij in njegove spojine, izražene kot vanadij (V)

Te povprečne vrednosti vključujejo tudi emisije ustreznih težkih kovin ter njihovih spojin v plinastem stanju in hlapni obliki.

1.4

Povprečne mejne vrednosti emisij (ng/Nm3) za dioksine in furane v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur. Mejna vrednost emisije se nanaša na skupno koncentracijo dioksinov in furanov, ki se izračuna skladno z delom 2.

Dioksini in furani

0,1

1.5

Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za ogljikov oksid (CO) v odpadnih plinih:

(a)

50 kot dnevna povprečna vrednost;

(b)

100 kot polurna povprečna vrednost v katerem koli 24-urnem obdobju;

(c)

150 kot 10-minutne povprečna vrednost.

Pristojni organ lahko odobri izjeme od mejnih vrednosti emisij iz te točke za sežigalnice odpadkov, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti, pod pogojem da je v dovoljenju določena mejna vrednost emisije za ogljikov oksid (CO) največ 100 mg/Nm3 kot urna povprečna vrednost.

Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v okoliščinah iz člena 46(6) in člena 47.

Koncentracija celotnega prahu v emisijah v zrak iz sežigalnic odpadkov ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/Nm3, izražene kot polurno povprečje. Mejne vrednosti emisij v zrak za TOC in CO iz točk 1.2 in 1.5(b) ne smejo biti presežene.

3.	Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu.

DEL 4

Določanje mejnih vrednosti emisij v zrak za sosežiganje odpadkov

Naslednja enačba (pravilo mešanja) se uporablja, kadar posebna mejna vrednost skupnih emisij „C“ ni določena v tabeli v tem delu.

Mejna vrednost emisij za vsako pomembno onesnaževalo in CO v odpadnem plinu, nastalem pri sosežigu odpadkov, se izračuna, kot sledi:

▼C1

▼B

Vodpadki

volumen odpadnega plina, nastalega le zaradi sežiga odpadkov, ki se določi na podlagi odpadkov z najnižjo kurilno vrednostjo ter je opredeljen v dovoljenju in standardiziran pri pogojih iz te direktive.

Če je delež izpuščene toplote, nastale pri sežigu nevarnih odpadkov, manjši od 10 % skupne toplote, izpuščene iz naprave, je treba Vodpadki izračunati na podlagi (predvidene) količine odpadkov, ki bi ob sežigu ustrezali 10 % izpuščene toplote pri konstanti skupni izpuščeni toploti.

Codpadki

mejne vrednosti emisij, določene za sežigalnice odpadkov v delu 3

Vproces

volumen odpadnega plina, nastalega med procesom v napravi, skupaj z zgorevanjem dovoljenih goriv, ki se običajno uporabljajo v napravi (razen odpadkov), določen na podlagi vsebnosti kisika, pri kateri je treba standardizirati emisije, kot je določeno v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji. Če za to vrsto naprave ni zakonodaje, je treba uporabiti dejansko vsebnost kisika v odpadnem plinu, ki ni bil razredčen z dodatkom zraka, nepotrebnega za proces.

Cproces

mejne vrednosti emisij, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti ali, če take vrednosti niso na voljo, mejne vrednosti emisij naprav, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo in drugimi predpisi za take naprave, ko uporabljajo običajno dovoljena goriva (razen odpadkov). Če taki ukrepi niso na voljo, se uporabljajo mejne vrednosti emisij, določene v dovoljenju. Če v dovoljenju teh vrednosti ni, se uporabijo dejanske masne koncentracije.

mejne vrednosti skupnih emisij pri vsebnostih kisika, kot so določene v tem delu za nekatere industrijske dejavnosti in nekatera onesnaževala, ali, če takih vrednosti ni, mejne vrednosti skupnih emisij, ki nadomestijo mejne vrednosti emisij, kot so določene v posameznih prilogah k tej direktivi. Skupna vsebnost kisika, ki naj nadomesti vsebnost kisika za standardizacijo, se izračuna na podlagi prej omenjene vsebnosti ob upoštevanju delnih volumnov.

Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih.

Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu.

Posebne določbe za cementne peči, v katerih se sosežigajo odpadki

2.1

Mejne vrednosti emisij iz točk 2.2 in 2.3 se uporabljajo kot dnevne povprečne vrednosti za celoten prah, HCl, HF, NOx, SO2 in TOC (za neprekinjene meritve), kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur za težke kovine in kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur za dioksine in furane.

Vse vrednosti se standardizirajo pri 10 % kisika.

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

2.2

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3, razen za dioksine in furane) za naslednja onesnaževala

Onesnaževalo	C
Celotni prah	30
HCl	10
HF	1
NOx	500 (1)
Cd + Tl	0,05
Hg	0,05
Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V	0,5
Dioksini in furani (ng/Nm3)	0,1
(1) Do 1. januarja 2016 lahko pristojni organ dovoli izjeme od mejne vrednosti za NOx za peči Leopol in dolge rotacijske peči, pod pogojem, da v dovoljenju določena skupna mejna vrednost emisij za NOx ni več kot 800 mg/Nm3.

2.3

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3) za SO2 in TOC

Onesnaževalo	C
SO2	50
TOC	10

Pristojni organ lahko dovoli odstopanja za mejne vrednosti emisij iz te točke, kadar TOC in SO2 ne nastaneta pri sežiganju odpadkov.

2.4	C – Mejne vrednosti skupnih emisij za CO Pristojni organ lahko določi mejne vrednosti emisij za CO.

Posebne določbe za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki

3.1

Cproces, izražen kot dnevne povprečne vrednosti (mg/Nm3), se uporablja do datuma iz člena 82(5)

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 29. Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževala	< 50 MWth	50-100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	850	200	200
NOx	—	400	200	200
Prah	50	50	30	30

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževala	< 50 MWth	50 do 100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	200	200	200
NOx	—	350	300	200
Prah	50	50	30	30

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževala	< 50 MWth	50 do 100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	850	400 to 200 (linearno zmanjševanje od 100 do 300 MWth)	200
NOx	—	400	200	200
Prah	50	50	30	30

3.2

Cproces, izražen kot povprečne dnevne vrednosti (mg/Nm3), velja od datuma iz člena 82(6)

3.2.1

Cproces za kurilne naprave iz člena 30(2), razen za plinske turbine in plinske motorje

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo	< 50 MWth	50-100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	400 za šoto: 300	200	200
NOx	—	300 za lignitni prah: 400	200	200
Prah	50	30	25 za šoto: 20	20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo	< 50 MWth	50 do 100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	200	200	200
NOx	—	300	250	200
Prah	50	30	20	20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo	< 50 MWth	50 do 100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	350	250	200
NOx	—	400	200	150
Prah	50	30	25	20

3.2.2

Cproces za kurilne naprave iz člena 30(3), razen za plinske turbine in plinske motorje

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo	< 50 MWth	50-100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	400 za šoto: 300	200 za šoto: 300, razen pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti: 250	150 za krožno zgorevanje ali zgorevanje pod tlakom v zvrtinčeni plasti ali, pri kurjenju šote, za kakršno koli zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200
NOx	—	300 za šoto: 250	200	150 za lignitni prah: 200
Prah	50	20	20	10 za šoto: 20

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo	< 50 MWth	50 do 100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	200	200	150
NOx	—	250	200	150
Prah	50	20	20	20

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo	< 50 MWth	50 do 100 MWth	100 do 300 MWth	> 300 MWth
SO2	—	350	200	150
NOx	—	300	150	100
Prah	50	20	20	10

3.3

C – mejne vrednosti skupnih emisij za težke kovine (mg/Nm3), izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva)

Snovi, ki onesnažujejo okolje	C
Cd + Tl	0,05
Hg	0,05
Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V	0,5

3.4

C – mejne vrednosti skupnih emisij (ng/Nm3) za dioksine in furane, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva)

Onesnaževalo	C
Dioksini in furani	0,1

Posebne določbe za naprave za sosežig odpadkov v industrijskih sektorjih, ki niso vključeni v točki 2 in 3 tega dela

4.1

C – mejna vrednost skupnih emisij (ng/Nm3) za dioksine in furane, izražena kot povprečna vrednost, izmerjena v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur:

Onesnaževalo	C
Dioksini in furani	0,1

4.2

C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3) za težke kovine, izražene kot povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur:

Snovi, ki onesnažujejo okolje	C
Cd + Tl	0,05
Hg	0,05

DEL 5

Mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov

Snovi, ki onesnažujejo okolje	Mejne vrednosti emisij za nefiltrirane vzorce (mg/l, razen dioksinov in furanov)
1. Skupne neraztopljene trdne snovi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 91/271/EGS	(95 %)	(100 %)
	30	45
2. Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg)	0,03
3. Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd)	0,05
4. Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl)	0,05
5. Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (As)	0,15
6. Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb)	0,2
7. Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr)	0,5
8. Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu)	0,5
9. Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni)	0,5
10. Cink in njegove spojine, izražene kot cink (Zn)	1,5
11. Dioksini in furani	0,3 ng/l

DEL 6

Spremljanje emisij

1. Metode merjenja

1.1	Meritve za določanje koncentracij snovi, ki onesnažujejo zrak in vodo, so reprezentativno izvedene.

▼M1

1.2

Vzorčenje in analiza vseh onesnaževal, skupaj z dioksini in furani, ter zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov in referenčne merilne metode za njihovo kalibracijo se izvedejo v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, ki zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. To velja tudi za sistem zagotavljanja kakovosti laboratorija, ki izvaja odvzem in analizo vzorcev. Avtomatski merilni sistemi se preverjajo vsaj enkrat letno z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah.

▼B

1.3

Pri dnevnih mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:

Ogljikov oksid	10 %
Žveplov dioksid:	20 %
Dušikov dioksid:	20 %
Celotni prah	30 %
Skupni organski ogljik:	30 %
Vodikov klorid:	40 %
Vodikov fluorid:	40 %.

Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1.1 in 1.2.

2. Meritve v zvezi z onesnaževali zraka

2.1

Opravljajo se naslednje meritve v zvezi z onesnaževali zraka:

(a)

neprekinjene meritve naslednjih snovi: NOx, pod pogojem da so mejne vrednosti emisij določene, CO, celotni prah, TOC, HCl, HF, SO2;

(b)

neprekinjene meritve naslednjih procesnih parametrov: temperatura blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ, koncentracija kisika, tlak, temperatura odpadnega plina in vsebnost vodnih hlapov v odpadnem plinu;

(c)

vsaj dve meritvi težkih kovin ter dioksinov in furanov na leto; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

2.2	Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo.

2.3	Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v točki 2.1(c).

2.4	Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če je vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen.

2.5

Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev za HCl, HF in SO2 v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ter zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot so določene v točki 2.1(c), ali pa ne zahteva nobenih meritev, če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev NOx in zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot jih določa točka 2.1(c), v obstoječih sežigalnicah odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro ali v obstoječih napravah za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro, če lahko upravljavec na podlagi informacij o kakovosti zadevnih odpadkov, uporabljenih tehnologij in rezultatov spremljanja emisij dokaže, da emisije NOx v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisane mejne vrednosti emisij.

2.6

Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine zahteva eno meritev vsaki dve leti, za dioksine in furane pa ena meritev na leto, in sicer v naslednjih primerih:

(a)

emisije pri sosežiganju ali sežiganju odpadkov so v vseh okoliščinah manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij;

(b)

odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in kažejo določene lastnosti ter so nadalje opredeljeni na podlagi ocene iz točke;

(c)

upravljavec lahko na podlagi podatkov o kakovosti zadevnih odpadkov in spremljanja emisij dokaže, da so emisije v vseh okoliščinah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij za težke kovine ter dioksine in furane.

2.7

Rezultati meritev se standardizirajo z uporabo standardnih koncentracij kisika iz dela 3 ali pa se izračunajo v skladu z delom 4 in po formuli iz dela 7.

Kadar se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, se rezultati meritev lahko standardizirajo pri vsebnosti kisika, ki jo določi pristojni organ glede na posebne razmere v posameznem primeru.

Kadar se v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika.

3. Meritve v zvezi z onesnaževali vode

3.1

Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:

(a)

neprekinjene meritve pH, temperature in pretoka;

(b)

dnevne meritve skupnih neraztopljenih trdnih snovi v naključnem vzorcu ali meritve pretoku sorazmernega reprezentativnega vzorca v obdobju 24 ur;

(c)

vsaj mesečne meritve Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu izpusta v obdobju 24 ur;

(d)

meritve dioksinov in furanov vsaj vsakih šest mesecev; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece.

3.2

Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve:

(a)

po iztoku odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina in pred njenim vstopom v skupno čistilno napravo;

(b)

na vsakem drugem iztoku odpadne vode pred vstopom v skupno čistilno napravo;

(c)

na končnem iztoku odpadne vode iz sežigalnice ali naprave za sosežig po njenem čiščenju.

DEL 7

Formula za izračun koncentracije emisij pri

izračunana koncentracija emisij pri standardnem odstotku koncentracije kisika

izmerjena koncentracija emisij

standardna koncentracija kisika

izmerjena koncentracija kisika

DEL 8

Ocena usklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij

1. Mejne vrednosti emisij v zrak

1.1

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:

(a)

nobena od dnevnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz točke 1.1 dela 3 ali dela 4 ali izračunane v skladu z delom 4;

(b)

nobena od polurnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A v tabeli iz točke 1.2 dela 3 ali, kadar je to ustrezno, 97 % polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B v tabeli iz točke 1.2 dela 3;

(c)

nobena od povprečnih vrednosti v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne presega mejnih vrednosti emisij iz točk 1.3 in 1.4 dela 3 ali dela 4 ali izračunanih v skladu z delom 4;

(d)

za ogljikov monoksid (CO):

(i)

v primeru sežigalnic odpadkov:

—

vsaj 97 % dnevnih povprečnih vrednosti čez leto ne presega mejne vrednosti emisij iz točke 1.5(a) dela 3; in

—

vsaj 95 % vseh 10-minutnih povprečnih vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju ne presega mejne vrednosti emisij iz točk 1.5(b) in (c) dela 3 ali nobena od polurnih povprečnih vrednosti iz istega obdobja ne presega teh mejnih vrednosti; države članice lahko pri sežigalnicah odpadkov, pri katerih se temperatura plinov, ki nastanejo pri postopku sežiga, dvigne na najmanj 1 100 °C za vsaj dve sekundi, uporabijo sedemdnevno ocenjevalno obdobje za 10-minutne povprečne vrednosti;

(ii)

v primeru naprav za sosežig odpadkov: izpolnjene so določbe dela 4.

1.2

Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 1.3 dela 6. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti.

Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti.

1.3	Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami členov 45(1)(e), in 48(3) ter točke 1 dela 6.

2. Mejne vrednosti emisij v vodo

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:

(a)

za skupne neraztopljene trdne snovi 95 % in 100 % izmerjenih vrednosti ne presega mejnih vrednosti emisij, kot so določene v delu 5;

(b)

za težke kovine (Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn) največ ena meritev na leto presega mejne vrednosti emisij iz dela 5; ali, če država članica predvidi več kot 20 vzorcev na leto, največ 5 % teh vzorcev presega mejne vrednosti emisij iz dela 5;

(c)

za dioksine in furane rezultati meritev ne presegajo mejne vrednosti emisij iz dela 5.

PRILOGA VII Tehnične določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila

PRILOGA VII

Tehnične določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila

DEL 1

Dejavnosti

1.	Dejavnosti iz naslednjih točk vključujejo čiščenje opreme, vendar če ni določeno drugače, čiščenje izdelkov ni vključeno.

2.	Nanašanje lepil Kakršna koli dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepila in laminacije v tiskarstvu.

Površinska zaščita

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se nanaša eno ali več zveznih prekrivnih plasti na:

(a)

katero koli od naslednjih vozil:

(i)

nove avtomobile, opredeljene kot vozila kategorije M1 v Direktivi 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ( 26 ) in kategorije N1, če se površinsko zaščitijo v istem obratu kakor vozila M1;

(ii)

kabine tovornih vozil, opredeljene kot prostor za voznika, in vsa povezana ohišja za tehnično opremo vozil kategorij N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES;

(iii)

poltovorni dostavni avtomobili in tovorna vozila, opredeljeni kot vozila kategorij N1, N2 in N3 v Direktivi 2007/46/ES, vendar brez kabin tovornih vozil;

(iv)

avtobusi, opredeljeni kot vozila kategorij M2 in M3 v Direktivi 2007/46/ES;

(v)

priklopna vozila, opredeljena v kategorijah O1, O2, O3 in O4 v Direktivi 2007/46/ES;

(b)

kovinske in plastične površine, skupaj s površinami letal, ladij, vlakov itd.;

(c)

lesene površine;

(d)

površine tekstilij, tkanin, folij in papirja;

(e)

usnje.

Površinska zaščita ne vključuje površinske zaščite podlage s kovinskimi prevlekami z elektroforetskimi postopki in obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tiska s kakršno koli tehniko, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Tiskanje, ki se izvaja kot ločena dejavnost, ni vključeno, vendar je lahko zajeto v poglavje V te direktive, če ta dejavnost sodi v njeno področje uporabe.

4.	Površinska zaščita kovinskih kolobarjev Kakršna koli dejavnost, pri kateri se navito jeklo, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v neprekinjenem postopku.

5.	Kemično čiščenje Kakršna koli industrijska ali poslovna dejavnost, pri kateri se v obratu uporabljajo hlapne organske spojine za čiščenje oblačil, pohištva in podobnih izdelkov široke porabe, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji.

6.	Proizvodnja obutve Kakršna koli proizvodnja obutve ali njenih delov.

Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil

Proizvodnja zgoraj navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo na isti lokaciji, z mešanjem pigmentov, smol in lepil z organskimi topili ali drugimi osnovami, vključno z dispergiranjem in pred dispergiranjem, uravnavanjem viskoznosti in odtenka ter polnjenjem končnega izdelka v posode.

8.	Proizvodnja farmacevtskih izdelkov Kemična sinteza, fermentacija, ekstrakcija, formulacija in dodelava farmacevtskih izdelkov in proizvodnja polizdelkov, če poteka na isti lokaciji.

Tiskanje

Kakršna koli reprodukcija besedila in/ali slik, pri kateri se črnilo prenese na kakršno koli površino z uporabo nosilca slike. Vključuje povezano lakiranje, premazovanje in laminiranje. Vendar pa poglavje V velja le za naslednje podpostopke:

(a)

fleksotisk – tiskanje, pri katerem se uporabljajo nosilec slike iz gume ali elastičnih fotopolimerov, na katerem so tiskovne površine nad netiskovnimi, in tekoča črnila, ki se sušijo z izhlapevanjem;

(b)

rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem – rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s tiskovno in netiskovno površino v isti ravnini, pri čemer rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskovna površina se obdela tako, da privlači vodo in odbija črnilo. Tiskovna površina se obdela tako, da sprejema črnilo in ga prenaša na površino, ki se tiska. Izhlapevanje poteka v peči, v kateri se natisnjeni material segreva z vročim zrakom;

(c)

laminiranje, povezano s tiskanjem – lepljenje dveh ali več gibkih vrst materiala pri izdelovanju laminatov;

(d)

rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije – rotacijsko tiskanje, ki se uporablja za tiskanje papirja za revije, brošure, kataloge ali podobne izdelke z uporabo črnil na osnovi toluena;

(e)

globoki tisk – tiskanje, pri katerem se uporabljajo valjasti nosilec slike s tiskovno površino pod netiskovno površino in tekoča črnila, ki se sušijo z izhlapevanjem. Vdolbine se polnijo s črnilom; odvečno črnilo se z netiskovnih površin očisti, preden površina, ki se tiska, pride v stik z valjem in dvigne črnilo iz vdolbin;

(f)

rotacijski sitotistk – rotacijsko tiskanje, pri katerem se črnilo nanaša na površino, ki se tiska, tako da se potiska skozi porozen nosilec slike z odprto tiskovno površino in zatesnjeno netiskovno površino, in pri katerem se uporabljajo tekoča črnila, ki se sušijo le z izhlapevanjem. Rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah;

(g)

lakiranje – dejavnost, pri kateri se na gibljiv material nanaša lak ali lepilo za poznejšo zatesnitev embalaže.

10.	Predelava kavčuka Kakršno koli mešanje v mikserjih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega ali sintetičnega kavčuka ter kakršni koli pomožni postopki za pretvorbo naravnega ali sintetičnega kavčuka v končni izdelek.

11.

Čiščenje površin

Kakršna koli dejavnost razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala skupaj z razmaščevanjem. Če je čiščenje sestavljeno iz več kot ene faze pred kakršno koli drugo dejavnostjo ali po njej, se šteje, da gre za eno čiščenje površin. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, ampak površine izdelkov.

12.

Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja

Kakršno koli ekstrahiranje rastlinskega olja iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskega olja, pridobljenega iz semen in delov rastlin in/ali živali.

13.

Ličenje vozil

Kakršna koli površinska zaščita in z njo povezano razmaščevanje pri industrijskih ali poslovnih dejavnostih:

(a)

prvo lakiranje cestnih vozil, kot so opredeljena v Direktivi 2007/46/ES, ali njihovih delov z materiali za končno obdelavo, če poteka ločeno od izvirne proizvodne linije;

(b)

lakiranje prikolic (vključno s polpriklopniki) (kategorija O v Direktivi 2007/46/ES).

14.	Površinska zaščita žičnih navitij Kakršna koli površinska zaščita kovinskih prevodnikov, ki se uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih itd.

15.	Impregnacija lesa Kakršna koli impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi.

16.	Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov Kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov.

DEL 2

Pragovi in mejne vrednosti emisij

Mejne vrednosti emisij in odpadnih plinov se izračunajo pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa.

	Dejavnost (prag porabe topila v tonah na leto)	Prag (prag porabe topila v tonah na leto)	Mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih (mg C/Nm3)	Mejne vrednosti nezajetih emisij (odstotek vnosa topila)		Mejne vrednosti skupnih emisij		Posebne določbe
	Dejavnost (prag porabe topila v tonah na leto)	Prag (prag porabe topila v tonah na leto)	Mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih (mg C/Nm3)	Novi obrati	Obstoječi obrati	Novi obrati	Obstoječi obrati	Posebne določbe
1	Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem (> 15)	15—25 > 25	100 20	30 (1) 30 (1)				(1) Ostanki topila v končnem izdelku se ne štejejo kot del nezajetih emisij.
2	Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije (> 25)		75	10	15
3	Druge enote za globoki tisk, fleksotisk, rotacijski sitotisk, laminiranje ali lakiranje (> 15) rotacijski sitotisk na tekstilije/lepenko (> 30)	15—25 > 25 > 30 (1)	100 100 100	25 20 20				(1) Prag za rotacijski sitotisk na tekstilije in lepenko.
4	Čiščenje površin z uporabo spojin iz člena 59(5) (> 1)	1—5 > 5	20 (1) 20 (1)	15 10				(1) Mejna vrednost se nanaša na maso spojin v mg/Nm3 in ne na skupni ogljik.
5	Drugo čiščenje površin (> 2)	2—10 > 10	75 (1) 75 (1)	20 (1) 15 (1)				(1) Za obrate, ki pristojnemu organu dokažejo, da povprečni delež organskih topil v vseh uporabljenih čistilnih sredstvih ne presega 30 % v teži, se te vrednosti ne uporabljajo.
6	Površinska zaščita vozil (< 15) in ličenje vozil	> 0,5	50 (1)	25				(1) Skladnost po točki 2 dela 8 se dokazuje na podlagi 15-minutnih povprečnih meritev.
7	Površinska zaščita kovinskih kolobarjev (> 25)		50 (1)	5	10			(1) Za obrate, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij 150.
8	Druga površinska zaščita, vključno s premazovanjem kovin, plastike, tekstilij (5), tkanin, folij in papirja (> 5)	5—15 > 15	100 (1) (4) 50/75 (2) (3) (4)	25 (4) 20 (4)				(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih. (2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva.
								(3) Pri obratih za barvanje in impregnacijo, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij, ki se uporabljajo za nanašanje premaznega sredstva in sušenje skupaj, enaka 150. (4) Teh vrednosti ni treba uporabljati za dejavnosti površinske zaščite, ki jih ni mogoče izvajati v zaprtih pogojih (kot so ladjedelništvo in barvanje letal), v skladu s členom 59(3). (5) Rotacijski sitotisk na tekstilije je zajet z dejavnostjo št. 3.
9	Površinska zaščita žičnih navitij (> 5)					10 g/kg (1) 5 g/kg (2)		(1) Se uporablja za obrate, v katerih je povprečni premer žice ≤ 0,1 mm. (2) Se uporablja za vse druge obrate.
10	Površinska zaščita lesenih površin (> 15)	15—25 > 25	100 (1) 50/75 (2)	25 20				(1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih. (2) Prva vrednost se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva.
11	Kemično čiščenje					20 g/kg (1) (2)		(1) Izraženo kot masa izpuščenega topila na kilogram očiščenega in posušenega izdelka. (2) Mejna vrednost emisij v točki 2 dela 4 se ne uporablja za to dejavnost.
12	Impregnacija lesa (> 25)		100 (1)	45		11 kg/m3		(1) Mejna vrednost emisij se ne uporablja za impregnacijo s kreozotom.
13	Površinska zaščita usnja (> 10)	10—25 > 25 > 10 (1)				85 g/m2 75 g/m2 150 g/m2		Mejne vrednosti emisij so izražene v gramih izpuščenega topila na m2 proizvedenega izdelka. (1) Pri površinski zaščiti usnja v pohištveni industriji in posebnih usnjenih izdelkov široke porabe, kakršni so torbe, pasovi, denarnice itd.
14	Proizvodnja obutve (> 5)					25 g na par		Mejna vrednost skupnih emisij je izražena v gramih izpuščenega topila na par dokončane obutve.
15	Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov (> 5)					30 g/m2
16	Nanašanje lepil (> 5)	5—15 > 15	50 (1) 50 (1)	25 20				(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150.
17	Proizvodnja premaznih mešanic, lakov, barv in lepil (> 100)	100—1 000 > 1 000	150 150	5 3		5 % vnosa topil 3 % vnosa topil		Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del premaznih mešanic v zatesnjenih posodah.
18	Predelava kavčuka (> 15)		20 (1)	25 (2)		25 % vnosa topil		(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. (2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah.
19	Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja (> 10)					Živalska maščoba: 1,5 kg/tono Ricinus: 3 kg/tono Repično seme: 1 kg/tono Sončnično seme: 1 kg/tono Soja (normalni zdrob): 0,8 kg/tono Soja (beli kosmiči): 1,2 kg/tono Druga semena in deli rastlin: 3 kg/tono (1) 1,5 kg/tono (2) 4 kg/tono (3)		(1) Mejne vrednosti skupnih emisij za obrate, ki predelujejo posamezne serije semen in drugih delov rastlin, bi moral določiti pristojni organ za vsak primer posebej z uporabo najboljših razpoložljivih postopkov. (2) Se uporablja za vse postopke delovanja, razen odstranjevanje smole (odstranjevanje smole iz olja). (3) Se uporablja za odstranjevanje smole.
20	Proizvodnja farmacevtskih izdelkov (> 50)		20 (1)	5 (2)	15 (2)	5 % vnosa topil	15 % vnosa topil	(1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. (2) Mejna vrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali mešanic v zatesnjenih posodah.

DEL 3

Mejne vrednosti emisij za obrate industrije za površinsko zaščito vozil

1.	Mejne vrednosti skupnih emisij so izražene v gramih izpuščenega organskega topila glede na površino izdelka v m2 in v kilogramih izpuščenega organskega topila glede na karoserijo avtomobila.

Površina katerega koli izdelka iz točke 3 tabele je opredeljena kot površina, izračunana iz celotne površine elektroforeznega nanosa, in površine vseh delov, ki bi se lahko dodali v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi kakor omenjeni izdelek, ali skupna površina izdelka, prekritega v obratu.

Površina elektroforeznega nanosa se izračuna kot sledi:

Ta metoda se uporablja tudi za druge površinsko zaščitene dele iz pločevine.

Za izračunavanje površine drugih dodanih delov ali celotne površine, lakirane v obratu, se uporabljajo računalniško podprto oblikovanje ali druge enakovredne metode.

Mejne vrednosti skupnih emisij iz spodnje tabele se nanašajo na vse faze procesa, izvedene v istem obratu v okviru elektroforeznega nanosa ali kakršen koli drug nanos, vključno z voskom in polirnim sredstvom, ter topilo, uporabljeno v obratovalnem času in zunaj njega pri čiščenju opreme, vključno z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo.

Dejavnost (prag porabe topila v tonah na leto)	Prag proizvodnje (se nanaša na letno proizvodnjo lakiranih izdelkov)	Mejna vrednost skupne emisije
Dejavnost (prag porabe topila v tonah na leto)		Novi obrati	Obstoječi obrati
Lakiranje novih avtomobilov (> 15)	> 5 000	45 g/m2 ali 1,3 kg/karoserijo + 33 g/m2	60 g/m2 ali 1,9 kg/karoserijo + 41 g/m2
Lakiranje novih avtomobilov (> 15)	≤ 5 000 izvedba monocoque ali > 3 500 šasijska izvedba	90 g/m2 ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2	90 g/m2 ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2
		Mejna vrednost skupne emisije (g/m2)
Lakiranje novih kabin tovornih vozil (> 15)	≤ 5 000	65	85
Lakiranje novih kabin tovornih vozil (> 15)	> 5 000	55	75
Lakiranje novih poltovornih dostavnih avtomobilov in tovornih vozil (> 15)	≤ 2 500	90	120
	> 2 500	70	90
Lakiranje novih avtobusov (> 15)	≤ 2 000	210	290
Lakiranje novih avtobusov (> 15)	> 2 000	150	225

4.	Obrati za lakiranje vozil, v katerih je poraba topil manjša od pragov iz točke 3 tabele, izpolnjujejo zahteve za ličenje vozil iz dela 2.

DEL 4

Mejne vrednosti emisij za hlapne organske spojine s posebnimi standardnimi opozorili

1.	Pri emisijah hlapnih organskih spojin iz člena 58 se upošteva mejna vrednost emisij 2 mg/Nm3, kadar je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih so potrebne oznake iz navedenega člena, večji ali enak 10 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

Pri emisijah halogeniranih hlapnih organskih spojin, za katere je predpisan stavek o nevarnosti H341 ali H351 ali morajo biti označene s tem stavkom, se upošteva mejna vrednost emisij 20 mg/Nm3, kadar je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih je potreben stavek o nevarnosti H341 ali H351, večji ali enak 100 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

DEL 5

Program zmanjševanja emisij

1.	Upravljavec lahko uporabi kateri koli program zmanjševanja emisij, posebej namenjen temu obratu.

Pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepila ali črnila se lahko uporabi spodaj navedeni program. Če je spodaj navedena metoda neprimerna, lahko pristojni organ dovoli upravljavcu, da izvede kakršen koli nadomestni program s katerim bodo dosežena zmanjšanja emisij, enakovredna tistim, ki bi se dosegla ob uporabi mejnih vrednosti emisij iz delov 2 in 3. Pri oblikovanju programa se upoštevajo naslednje točke:

(a)

če se nadomestki, ki vsebujejo malo topil ali jih ne vsebujejo, še vedno razvijajo, se upravljavcu podaljša rok za izvedbo njegovih načrtov za zmanjševanje emisij;

(b)

referenčna točka za zmanjševanje emisij bi morala biti čim bliže emisijam, ki bi nastale, če se ne bi izvajali nikakršni ukrepi za zmanjševanje emisij.

Naslednji program se uporablja za obrate, za katere je mogoče oceniti stalen delež trdnih snovi v izdelku:

(a)

Referenčna letna emisija se izračuna na naslednji način:

(i)

Določi se skupna masa trdnih snovi v količini premaznega sredstva in/ali črnila, laka ali lepila, porabljenega v enem letu. Trdne snovi so vse snovi v premaznih sredstvih, črnilu, lakih in lepilih, ki se strdijo, ko izhlapi voda ali hlapne organske spojine.

(ii)

Referenčne letne emisije se izračunajo tako, da se masa, določena v točki (i), pomnoži z ustreznim faktorjem iz spodnje tabele. Pristojni organi lahko te faktorje glede na posamezne obrate prilagodijo, da se upošteva dokazano večja učinkovitost pri uporabi trdnih snovi.

Dejavnost	Pomnožitveni faktor za uporabo v točki (a)(ii)
Globoki tisk, fleksotisk; laminiranje kot del tiskanja; lakiranje kot del tiskanja; premazovanje lesa; barvanje in impregniranje tekstilij, tkanin, folij ali papirja; nanašanje lepila	4
Površinska zaščita kovinskih kolobarjev; ličenje vozil	3
Premazovanje površin, ki so v stiku s hrano; površinska zaščita v letalstvu/aeronavtiki	2,33
Druga površinska zaščita in rotacijski sitotisk	1,5

(b)

Ciljna emisija je enaka zmnožku referenčne letne emisije in odstotka, ki je enak:

(i)

(mejna vrednost nezajetih emisij + 15) za obrate iz točke 6 in na spodnje območje pragov iz točk 8 in 10 dela 2,

(ii)

(mejna vrednost nezajetih emisij + 5) za vse druge obrate.

(c)

Skladnost je dosežena, če je dejanska emisija topil, določena na podlagi načrta ravnanja s topili, manjša ali enaka ciljni emisiji.

DEL 6

Spremljanje emisij

1.	Skladnost vodov, na katere so priključene naprave za zmanjševanje emisij in ki na zadnjem izpustu oddajajo več kakor povprečno 10 kg/h skupnega organskega ogljika se stalno spremlja.

2.	V drugih primerih države članice zagotovijo, da se izvaja trajno ali občasno merjenje. Pri občasnem merjenju se vsakokrat izvedejo vsaj tri meritve.

3.	Merjenje ni potrebno, če za usklajenost s to direktivo ni potrebna naprava za zmanjševanje končnih emisij.

DEL 7

Načrt ravnanja s topili

1. Načela

Načrt ravnanja s topili se uporablja za:

(a)

preverjanje skladnosti, kot je določeno v členu 62;

(b)

določanje možnosti zmanjševanja emisij v prihodnosti;

(c)

omogočanje obveščanja javnosti o porabi topil, emisijah topil in skladnosti z zahtevami iz poglavja V.

2. Opredelitve

Naslednje opredelitve zagotavljajo okvir za določanje masne bilance.

Vnos organskih topil (I):

I1	Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih zmeseh, ki se uporabijo kot surovina v procesu v časovnem obdobju, za katero se računa masna bilanca.

I2	Količina organskih topil ali njihova količina v zmeseh, ki se regenerirajo in ponovno uporabijo v procesu kot topilo. Reciklirano topilo se šteje vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti.

Izhajajoča organska topila (O):

O1	Emisije v odpadnih plinih.

O2	Organska topila, izgubljena v vodi, pri čemer se pri izračunavanju O5 upošteva čiščenje odpadne vode.

O3	Količina organskih topil, ki ostane v izdelkih kot nečistoča ali ostanek v izhajajočih izdelkih iz procesa.

O4	Nezajete emisije organskih topil v zrak. To vključuje osnovno prezračevanje prostorov, kjer zrak izhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine.

O5	Organska topila in/ali organske spojine, izgubljene zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (skupaj s tistimi, ki se uničijo s sežigom ali kakim drugim načinom obdelovanja odpadnih plinov ali odpadnih vod, ali se zajamejo, če niso šteti pod O6, O7 ali O8).

O6	Organska topila v zbranih odpadkih.

O7	Organska topila ali organska topila v zmeseh, ki se prodajo ali so namenjene prodaji kot izdelek s tržno vrednostjo.

O8	Organska topila v zmeseh, regeneriranih za ponovno uporabo, vendar ne kot surovina v procesu, če niso šteta pod O7.

O9	Organska topila, izpuščena na druge načine.

Uporaba načrta ravnanja s topili pri preverjanju skladnosti

Način uporabe načrta ravnanja s topili določa posamezna zahteva, ki se preverja kot sledi:

(a)

preverjanje skladnosti s programom zmanjševanja emisij iz dela 5, pri čemer je mejna vrednost skupne emisije izražena kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3.

(i)

Za vse dejavnosti, ki uporabljajo program zmanjševanja emisij iz dela 5 se načrt ravnanja s topili pripravi vsako leto, da se določi poraba (C). Ta poraba se izračuna po naslednji enačbi:

C = I1 – O8

Hkrati se določijo trdne snovi, uporabljene v premaznih sredstvih, da se vsako leto izračunata referenčna letna emisija in ciljna emisija.

(ii)

Za ocenjevanje skladnosti z uporabo mejne vrednosti skupne emisije, izražene kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3, se vsako leto pripravi načrt ravnanja s topili, da se določijo emisije (E). Te se izračunajo po naslednji enačbi:

E = F + O1

F pomeni nezajete emisije, kot so opredeljene v točki (b)(i). Vrednost emisije se nato deli z ustreznim parametrom izdelka.

(iii)

Za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz točke (b)(ii) člena 59(6), se vsako leto pripravi načrt ravnanja s topili, da se določijo skupne emisije iz vseh zadevnih dejavnosti, in ta vrednost se nato primerja s skupnimi emisijami, ki bi nastane le, če bi vsaka dejavnost posebej izpolnjevala zahteve iz delov 2, 3 in 5.

(b)

Določanje nezajetih emisij za primerjavo z mejnimi vrednostmi nezajetih emisij iz dela 2:

(i)

nezajete emisije se izračunajo po eni od naslednjih enačb:

F = I1 – O1 – O5 – O6 – O7 – O8

ali

F = O2 + O3 + O4 + O9

F se določi bodisi z neposrednim merjenjem količin bodisi z enakovredno metodo ali izračunom, na primer z upoštevanjem učinkovitosti zajemanja v procesu.

Mejna vrednost nezajetih emisij je izražena kot delež vnosa, ki se izračuna po naslednji enačbi:

I = I1 + I2

(ii)

Nezajete emisije se določijo s kratko, vendar celovito vrsto meritev in jih ni treba ponovno določati, dokler se oprema ne spremeni.

DEL 8

Ocena usklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih

Pri trajnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če:

(a)

nobena od aritmetičnih sredin vseh veljavnih odčitkov v katerem koli 24-urnem obdobju delovanja obrata ali dejavnosti, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja naprav, ne presega mejnih vrednosti emisij;

(b)

nobeno enourno povprečje ne presega mejnih vrednosti emisij za več kakor 1,5-krat.

2.	Pri občasnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če pri enem merjenju: (a) povprečje vseh vrednosti meritev ne presega mejnih vrednosti emisij; (b) nobeno enourno povprečje ne presega mejne vrednosti emisije za več kakor 1,5-krat.

3.	Skladnost z delom 4 se preveri na podlagi vsote masnih koncentracij posameznih obravnavanih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih se skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika, če v delu 2 ni določeno drugače.

4.	Odpadnim plinom se lahko za hlajenje ali redčenje doda plin, če je to tehnično upravičeno, vendar se prostornina dodanega plina ne upošteva pri določanju masne koncentracije onesnaževala v odpadnih plinih.

PRILOGA VIII Tehnične določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid

PRILOGA VIII

Tehnične določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid

DEL 1

Mejne vrednosti emisij za emisije v vodo

1.	Pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek (kot letno povprečje): 550 kg sulfata na tono proizvedenega titanovega dioksida.

Pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek (kot letno povprečje):

(a)

130 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi naravnega rutila,

(b)

228 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi sintetičnega rutila,

(c)

330 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi žlindre. Za obrate, ki izpuščajo emisije v slano vodo (rečno ustje, obalno morje, odprto morje), lahko velja mejna vrednost emisij v višini 450 kg klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida pri uporabi žlindre.

3.	Za obrate, ki uporabljajo kloridni postopek in ki uporabljajo več kot eno od navedenih vrst rude, veljajo mejne vrednosti emisij iz točke 2, ki so sorazmerne uporabljenim količinam rude.

DEL 2

Mejne vrednosti emisij v zrak

1.	Mejne vrednosti emisij, ki so izražene kot koncentracije v masni enoti na kubični meter (Nm3), se izračunajo pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa.

2.	Za prah 50 mg/Nm3, kot urno povprečje iz večjih virov in 150 mg/Nm3 kot urno povprečje iz vseh ostalih virov.

3.	Za plinasti žveplov dioksid in trioksid, ki se izpuščata pri razgradnji in žganju, vključno s kapljicami kisline, računano kot SO2: (a) 6 kg na tono proizvedenega titanovega dioksida kot letno povprečje; (b) 500 mg/Nm3 kot urno povprečje za naprave za koncentracijo kislih odpadkov.

4.	Za klor pri obratih, ki uporabljajo kloridni postopek: (a) 5 mg/Nm3 kot dnevno povprečje; (b) 40 mg/Nm3 v katerem koli trenutku.

DEL 3

Spremljanje emisij

Spremljanje emisij v zrak vključuje najmanj stalno spremljanje:

(a)

plinastega žveplovega dioksida in trioksida, ki se izločata pri razgradnji in žganju iz naprav za koncentracijo kislih odpadkov v obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek;

(b)

klora iz večjih virov iz obratov, ki uporabljajo kloridni postopek;

(c)

prahu iz večjih virov.

PRILOGA IX

DEL A

Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami

(kot navedeno v členu 81)

Direktiva Sveta 78/176/EGS (UL L 54, 25.2.1978, str. 19).
Direktiva Sveta 83/29/EGS (UL L 32, 3.2.1983, str. 28).
Direktiva Sveta 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).	samo Priloga I, točka (b)
Direktiva Sveta 82/883/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 1).
Akt o pristopu iz leta 1985	samo Priloga I, točka X.1(o)
Akt o pristopu iz leta 1994	samo Priloga I, točka VIII.A.6
Uredba Sveta (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).	samo Priloga III, točka 34
Uredba (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 31.3.2009, str. 109).	samo Priloga, točka 3.1
Direktiva Sveta 92/112/EGS (UL L 409, 31.12.1992, str. 11).
Direktiva Sveta 1999/13/EGS (UL L 85, 29.3.1999, str. 1).
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).	samo Priloga I, točka 17
Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 143, 30.4.2004, str. 87).	samo člen 13(1)
Direktiva 2008/112/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 23.12.2008, str. 68).	samo člen 3
Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91).
Uredba (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 21.11.2008, str. 1).	samo Priloga, točka 4.8
Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).
Direktiva Sveta 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).	samo Priloga, del B, točka 2
Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).	samo člen 33
Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 24, 29.1.2008, str. 8).
Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).	samo člen 37

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo in uporabo

(kot navedeno v členu 81)

Direktiva	Rok za prenos	Rok za začetek uporabe
78/176/EGS	25. februar 1979
82/883/EGS	31. december 1984
92/112/EGS	15. junij 1993
1999/13/ES	1. april 2001
2000/76/ES	28. december 2000	28. december 2002 28. december 2005
2001/80/ES	27. november 2002	27. november 2004
2003/35/ES	25. junij 2005
2003/87/ES	31. december 2003
2008/1/ES	30. oktober 1999 (1)	30. oktober 1999 30. oktober 2007
(1) Direktiva 2008/1/ES je kodificirana različica Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26) in roki za prenos in za začetek uporabe ostajajo v veljavi.

PRILOGA X Korelacijska tabela

PRILOGA X

Korelacijska tabela

Direktiva 78/176/EGS	Direktiva 82/883/EGS	Direktiva 92/112/EGS	Direktiva 2008/1/ES	Direktiva 1999/13/ES	Direktiva 2000/76/ES	Direktiva 2001/80/ES	Ta direktiva
člen 1(1)	Člen 1	člen 1					člen 66
—	—	—	—	—	—	—	člen 2
člen 1(2), točka (a)			člen 2(2)				člen 3(2)
člen 1(2), točka (b)					člen 3(1)		člen 3(37)
člen 1(2), točke (c), (d) in (e)							—
—	—	—	—	—	—	—	člen 66
člen 2							člen 67
člen 3							člen 11, točki (d) in (e)
Člen 4			člen 4	člen 3, uvodno besedilo in (1)	člen 4(1)		člen 4(1), prvi pododstavek
člen 5							člen 11, točki (d) in (e)
člen 6							člen 11, točki (d) in (e)
člen 7(1)		člen 10					člen 70(1) in 70(2), prvi stavek
člen 7(2) in (3)							—
—	—	—	—	—	—	—	člen 70(2), drugi stavek in 70(3)
člen 8(1)							—
člen 8(2)							člen 26(1), drugi pododstavek
člen 9							—
člen 10							—
člen 11							člen 12
člen 12							—
člen 13(1)			člen 17(1), prvi pododstavek in 17(3), prvi pododstavek, prvi stavek	člen 11(1), prvi stavek in 11(2)			člen 72(1), prvi stavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 72(1), drugi stavek
člen 13(2), (3) in (4)							—
člen 14							—
Člen 15	Člen 14	Člen 12	Člen 21	Člen 15	Člen 21	člen 18(1) in (3)	člen 80
Člen 16	Člen 15	Člen 13	Člen 23	Člen 17	Člen 23	Člen 20	člen 84
Priloga I							—
Priloga II, oddelek A, uvodno besedilo in točka 1							—
Priloga II, oddelek A, točka 2							—
Priloga II, oddelek B							—
	člen 2						—
	člen 3						—
	člen 4(1) in (2), prvi pododstavek						—
	člen 4(2), drugi pododstavek						—
	člen 4(3) in (4)						—
	člen 5						—
	člen 6						—
	člen 7						—
	člen 8						—
	člen 9						—
	člen 10						—
	člen 11(1)			člen 13(1)	člen 17(1)		člen 75(1)
—	—	—	—	—	—	—	člen 75(2)
	člen 11(2)				člen 17(2)		—
	člen 11(3)						—
	člen 12						—
	člen 13						—
	Priloga I						—
	Priloga II						—
	Priloga III						—
	Priloga IV						—
	Priloga V						—
		člen 2(1), uvodno besedilo					—
		člen 2(1)(a), uvodno besedilo					—
		člen 2(1)(a), prva alinea					člen 67, točka (a)
		člen 2(1)(a), druga alinea					člen 67, točka (b)
		člen 2(1)(a), tretja alinea in 2(1)(b), tretja alinea					člen 67, točka (d)
		člen 2(1)(a), četrta, peta, šesta in sedma alinea					—
		člen 2(1)(b), uvodno besedilo in prva, četrta, peta, šesta in sedma alinea					—
		člen 2(1)(b), druga alinea					člen 67, točka (c)
		člen 2(1)(c)					—
		člen 2(2)					—
		člen 3					člen 67
		člen 4					člen 67
		člen 5					—
		člen 6, prvi odstavek, uvodno besedilo					člen 68
		člen 6, prvi odstavek, točka (a)					Priloga VIII, del 1, točka (1)
		člen 6, prvi odstavek, točka (b)					Priloga VIII, del 1, točka 2
		člen 6, drugi odstavek					Priloga VIII, del 1, točka 3
		člen 7					—
		člen 8					—
		člen 9(1), uvodno besedilo					člen 69(2)
		člen 9(1)(a), uvodno besedilo					—
		člen 9(1)(a)(i)					Priloga VIII, del 2, točka (2)
		člen 9(1)(a)(ii)					Priloga VIII, del 2, točka 3, uvodno besedilo in točka 3(a)
		člen 9(1)(a)(iii)					člen 69(1)
		člen 9(1)(a)(iv)					Priloga VIII, del 2, točka 3(b)
		člen 9(1)(a)(v)					—
		člen 9(1)(b)					Priloga VIII, del 2, točka (4)
		člen 9(2) in (3)					—
		Člen 11					člen 11, točki (d) in (e)
		Priloga					—
			člen 1				člen 1
			člen 2, uvodno besedilo				člen 3, uvodno besedilo
			člen 2(1)	člen 2(14)			člen 3(1)
			člen 2(3)	člen 2(1)			člen 3(3)
			člen 2(4)				—
			člen 2(5)	člen 2(9)	člen 3(8)	člen 2(1)	člen 3(4)
			člen 2(6), prvi stavek	člen 2(13)	člen 3(9)	člen 2(3), prvi del	člen 3(5)
			člen 2(6), drugi stavek				člen 15(1)
			člen 2(7)				člen 3(6)
			člen 2(8)	člen 2(5)			člen 71
			člen 2(9), prvi stavek	člen 2(7)	člen 3(12)		člen 3(7)
			člen 2(9), drugi stavek				člen 4(2), prvi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 4(2), drugi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 4(3)
			člen 2(10)				—
—	—	—	—	—	—	—	člen 3(8)
			člen 2(11), prvi stavek				člen 3(9)
			člen 2(11), drugi stavek				člen 20(3)
			člen 2(12), prvi pododstavek in Priloga IV, uvodno besedilo				člen 3(10)
			člen 2(12), drugi pododstavek				člena 14(5), točka (a) in 14(6)
			člen 2(13)	člen 2(6)	člen 3(11)	člen 2(5)	člen 3(15)
			člen 2(14)				člen 3(16)
			člen 2(15)				člen 3(17)
—	—	—	—	—	—	—	členi 3(11) do (14), (18) do (23), (26) do (30) in (34) do (36)
			člen 3(1), uvodno besedilo				člen 11, uvodno besedilo
			člen 3(1), točka (a)				člen 11, točki (a) in (b)
			člen 3(1), točka(b)				člen 11, točka (c)
			člen 3(1), točka (c)				člen 11, točki (d) in (e)
			člen 3(1), točka (d)				člen 11, točka (f)
			člen 3(1), točka (e)				člen 11, točka (g)
			člen 3(1), točka (f)				člen 11, točka (h)
			člen 3(2)				—
			člen 5(1)				—
			člen 5(2)				člen 80(1), drugi pododstavek
			člen 6(1), uvodno besedilo				člen 12(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo
			člen 6(1), prvi pododstavek, točke (a) do (d)				člen 12(1), prvi pododstavek, točke (a) do (d)
—	—	—	—	—	—	—	člen 12(1), prvi pododstavek, točka (e)
			člen 6(1), prvi pododstavek, točka (e)				člen 12(1), prvi pododstavek, točka (f)
			člen 6(1), prvi pododstavek, točka (f)				člen 12(1), prvi pododstavek, točka (g)
			člen 6(1), prvi pododstavek, točka (g)				člen 12(1), prvi pododstavek, točka (h)
			člen 6(1), prvi pododstavek, točka (h)				člen 12(1), prvi pododstavek, točka (i)
			člen 6(1), prvi pododstavek, točka (i)				člen 12(1), prvi pododstavek, točka (j)
			člen 6(1), prvi pododstavek, točka (j)				člen 12(1), prvi pododstavek, točka (k)
			člen 6(1), drugi pododstavek				člen 12(1), drugi pododstavek
			člen 6(2)				člen 12(2)
			člen 7				člen 5(2)
			člen 8, prvi odstavek		člen 4(3)		člen 5(1)
			člen 8, drugi odstavek				—
			člen 9(1), prvi del stavka				člen 14(1), prvi pododstavek
			člen 9(1), drugi del stavka				—
			člen 9(2)				člen 5(3)
			člen 9(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek				člen 14(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo ter točki (a) in (b)
			člen 9(3), prvi pododstavek, tretji stavek				člen 14(2)
—	—	—	—	—	—	—	člen 14(3), (4) in (7)
—	—	—	—	—	—	—	člen 14(5), uvodno besedilo in točka (b) prvega pododstavka in člen 14(5), drugi pododstavek
			člen 9(3), drugi pododstavek				—
			člen 9(3), tretji pododstavek				člen 9(1)
			člen 9(3), četrti pododstavek				člen 9(2)
			člen 9(3), peti pododstavek				člen 9(3)
			člen 9(3), šesti pododstavek				člen 9(4)
—	—	—	—	—	—	—	člen 10
			člen 9(4), prvi del prvega stavka				člen 15(2)
			člen 9(4), drugi del prvega stavka				člen 15(4), prvi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 15(4), drugi do peti pododstavek in člen 15(5)
			člen 9(4), drugi stavek				člen 14(1), drugi pododstavek, točka (g)
—	—	—	—	—	—	—	člen 14(1), drugi pododstavek, točka (h)
—	—	—	—	—	—	—	člen 15(3)
—	—	—	—	—	—	—	člen 16
			člen 9(5), prvi pododstavek				člen 14(1), drugi pododstavek, točka (c)(i)
—	—	—	—	—	—	—	člen 14(1), drugi pododstavek, točka (c)(ii)
—	—	—	—	—	—	—	člen 14(1), drugi pododstavek, točka (d)
			člen 9(5), drugi pododstavek				—
—	—	—	—	—	—	—	člen 14(1), drugi pododstavek, točka (e)
			člen 9(6), prvi pododstavek				člen 14(1), drugi pododstavek, točka (f)
			člen 9(6), drugi pododstavek				—
			člen 9(7)				—
			člen 9(8)				člen 6 in člen 17(1)
—	—	—	—	—	—	—	člen 17(2), (3) in (4)
			člen 10				Člen 18
			člen 11				člen 19
			člen 12(1)				člen 20(1)
			člen 12(2), prvi stavek				člen 20(2), prvi pododstavek
			člen 12(2), drugi stavek				člen 20(2), drugi pododstavek
			člen 12(2), tretji stavek				—
			člen 13(1)				člen 21(1)
—	—	—	—	—	—	—	člen 21(2), (3) in (4)
			člen 13(2), uvodno besedilo				člen 21(5), uvodno besedilo
			člen 13(2)(a)				člen 21(5), točka (a)
			člen 13(2)(b)				—
			člen 13(2)(c)				člen 21(5), točka (b)
			člen 13(2)(d)				—
—	—	—	—	—	—	—	člen 21(5), točka (c)
—	—	—	—	—	—	—	člen 22
—	—	—	—	—	—	—	člen 23(1), prvi pododstavek
			člen 14, uvodno besedilo in točka (a)				člen 8(1)
			člen 14, točka (b)				člen 7, točka (a) in člen 14(1), točka (d)(i)
—	—	—	—	—	—	—	člen 7, uvodno besedilo in točki (b) in (c)
—	—	—	—	—	—	—	člen 14(1), točka (d)(ii)
			člen 14, točka (c)				člen 23(1), drugi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 23(2) do (6)
			člen 15(1), prvi pododstavek. uvodno besedilo ter točki (a) in (b)	člen 12(1), prvi pododstavek			člen 24(1), prvi pododstavek. uvodno besedilo ter točki (a) in (b)
			člen 15(1), prvi pododstavek, točka (c)				člen 24(1), prvi pododstavek, točka (c)
			člen 15(1), drugi pododstavek				člen 24(1), drugi pododstavek
			člen 15(2)				člen 24(3)(b)
			člen 15(3)				člen 24(4)
			člen 15(4)				člen 24(2), uvodno besedilo ter točki (a) in (b)
—	—	—	—	—	—	—	člen 24(2), točke (c) do (f) in člen 24(3), uvodno besedilo in točka (a);
			člen 16				člen 25
			člen 17(1), drugi pododstavek				—
			člen 17(2), prvi pododstavek				člen 13(1)
—	—	—	—	—	—	—	člen 13(2) do (7)
			člen 17(2), drugi pododstavek				—
			člen 17(3), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek	člen 11(1), drugi stavek			člen 72(2)
			člen 17(3), prvi pododstavek, četrti stavek				—
—	—	—	—	—	—	—	člen 72(3) in (4)
			člen 17(3), drugi pododstavek				—
			člen 17(3), tretji pododstavek	člen 11(3)			člen 73(1)
—	—	—	—	—	—	—	člen 73(2)
			člen 17(4)				—
—	—	—	—	—	—	—	člen 74
—	—	—	—	—	—	—	člen 27
			člen 18			člen 11	člen 26
			člen 19				—
			člen 20				—
			člen 21				člen 80(2)
			člen 22		člen 18	Člen 17	člen 81
—	—	—	—	—	—	—	člen 82
			Člen 23	Člen 16	Člen 22	Člen 19	člen 83
—	—	—	—	—	—	—	člen 2(1)
			Priloga I, odstavek 1 uvodnega besedila				člen 2(2)
			Priloga I, odstavek 2 uvodnega besedila				Priloga I, prvi pododstavek uvodnega besedila, prvi stavek
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, prvi pododstavek uvodnega besedila, drugi stavek
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, drugi pododstavek uvodnega besedila
			Priloga I, točke 1.1 do 1.3				Priloga I, točke 1.1 do 1.3
			Priloga I, točka 1.4				Priloga I, točka 1.4(a)
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točka 1.4(b)
			Priloga I, točka 2				Priloga I, točka 2
			Priloga I, točka 3.1				Priloga I, točka 3.1(a) in (b)
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točka 3.1(c)
			Priloga I, točke 3.2 do 3.5				Priloga I, točke 3.2 do 3.5
			Priloga I, točka 4				Priloga I, točka 4
			Priloga I, točka 5, uvodno besedilo				—
			Priloga I, točka 5.1				Priloga I, točke 5.1(b), (f), (g), (i), (j) in 5.2(b)
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točke 5.1(a), (c), (d), (e), (h), (k)
			Priloga I, točka 5.2				Priloga I, točka 5.2(a)
			Priloga I, točka 5.3				Priloga I, točka 5.3(a)(i) in (ii)
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točka 5.3(a)(iii) do (v) in 5.3(b)
			Priloga I, točka 5.4				Priloga I, točka 5.4
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točki 5.5 in 5.6
			Priloga I, točki 6.1(a) in (b)				Priloga I, točki 6.1(a) in (b)
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točka 6.1(c)
			Priloga I, točke 6.2–6.4(b)				Priloga I, točke 6.2–6.4(b)(ii)
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točka 6.4(b)(iii)
			Priloga I, točke 6.4(c)–6.9				Priloga I, točke 6.4(c)–6.9
—	—	—	—	—	—	—	Priloga I, točki 6.10 in 6.11
			Priloga II				—
			Priloga III				Priloga II, „Zrak“, in „Voda“, točke 1 do 12
—	—	—	—	—	—	—	Priloga II, „Voda“, točka 13
			Priloga IV				Priloga III
			Priloga V				Priloga IV
				člen 1			člen 56
				člen 2(2)			člen 57(1)
				člen 2(3)			—
				člen 2(4)			člen 63(1)
				člen 2(8)			člen 4(1), tretji pododstavek
				člen 2(10)			člen 57(3)
				člen 2(11)			člen 57(2)
				člen 2(12)			člen 57(4)
				člen 2(15)			člen 57(5)
				člen 2(16)			člen 3(44)
				člen 2(17)			člen 3(45)
				člen 2(18)			člen 3(46)
				člen 2(19)			—
				člen 2(20)			člen 3(47)
				člen 2(21)			člen 57(6)
				člen 2(22)			člen 57(7)
				člen 2(23)			člen 57(8)
				člen 2(24)			člen 57(9)
				člen 2(25)			člen 57(10)
				člen 2(26)			člen 57(11)
				člen 2(27)			—
				člen 2(28)			člen 63(1)
				člen 2(29)			—
				člen 2(30)			člen 57(12)
				člen 2(31)			Priloga VII, del 2, prvi stavek Priloga VIII, del 2, točka (1)
				člen 2(32)			—
				člen 2(33)			člen 57(13)
				člen 3(2)			člen 4(1), drugi pododstavek
				člen 4(1), (2) in (3)			člen 4(1), prvi in drugi pododstavek
				člen 4(4)			člen 63(2)
				člen 5(1)			člen 59(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo
				člen 5(2)			člen 59(1) prvi pododstavek, točki (a) in (b)
				člen 5(3), prvi pododstavek, točka (a)			člen 59(2)
				člen 5(3), prvi pododstavek, točka (b)			člen 59(3)
				člen 5(3), drugi pododstavek			člen 59(4)
—	—	—	—	—	—	—	člen 59(5)
				člen 5(4)			—
				člen 5(5)			člen 59(6)
				člen 5(6)			člen 58
				člen 5(7)			Priloga VII, del 4, točka 1
				člen 5(8), prvi pododstavek			Priloga VII, del 4, točka 2
				člen 5(8), drugi pododstavek			—
				člen 5(9)			—
				člen 5(10)			člen 59(7)
				člen 5(11), (12) in (13)			—
				člen 6			—
				člen 7(1), uvodno besedilo ter prva, druga, tretja in četrta alinea			člen 64
				člen 7(1), zaključno besedilo			—
				člen 7(2)			—
				člen 8(1)			člen 14(1), točka (d), člen 60
—	—	—	—	—	—	—	člen 61
				člen 8(2)			Priloga VII, del 6, točka 1
				člen 8(3)			Priloga VII, del 6, točka 2
				člen 8(4)			Priloga VII, del 6, točka 3
				člen 8(5)			—
				člen 9(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo			člen 62, prvi pododstavek, uvodno besedilo
				člen 9(1), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea			člen 62, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
				člen 9(1), drugi pododstavek			člen 62, drugi pododstavek
				člen 9(1), tretji pododstavek			Priloga VII, del 8, točka 4
				člen 9(2)			člen 63(3)
				člen 9(3)			Priloga VII, del 8, točka 1
				člen 9(4)			Priloga VII, del 8, točka 2
				člen 9(5)			Priloga VII, del 8, točka 3
				Člen 10	člen 4(9)		člen 8(2)
				člen 11(1), tretji do šesti stavek			—
				člen 12(1), drugi pododstavek			člen 65(1), prvi pododstavek
				člen 12(1), tretji pododstavek			člen 65(1), drugi pododstavek
				člen 12(2)			člen 65(2)
				člen 12(3)			člen 65(3)
				člen 13(2) in (3)			—
				Člen 14	Člen 19	Člen 16	člen 79
				Priloga I, prvi in drugi stavek uvodnega besedila			člen 56
				Priloga I, tretji stavek uvodnega besedila in seznam dejavnosti			Priloga VII, del 1
				Priloga IIA			Priloga VII, dela 2 in 3
				Priloga IIA, del II, zadnji stavek odstavka 6			—
				Priloga IIB, točka 1, prvi in drugi stavek			člen 59(1), prvi pododstavek, točka (b)
				Priloga IIB, točka 1, tretji stavek			člen 59(1), drugi pododstavek
				Priloga IIB, točka 2			Priloga VII, del 5
				Priloga IIB, točka 2, drugi pododstavek (i) in tabela			—
				Priloga III, točka 1			—
				Priloga III, točka 2			Priloga VII, del 7, točka 1
				Priloga III, točka 3			Priloga VII, del 7, točka 2
				Priloga III, točka 4			Priloga VII, del 7, točka 3
					člen 1, prvi odstavek		člen 42
					člen 1, drugi odstavek		—
					člen 2(1)		člen 42(1), prvi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 42(1), drugi do peti pododstavek
					člen 2(2), uvodno besedilo		člen 42(2), uvodno besedilo
					člen 2(2)(a), uvodno besedilo		člen 42(2)(a), uvodno besedilo
					člen 2(2)(a), točke (i) do (v)		člen 42(2)(a), točka (i)
					člen 2(2)(a), točka (vi)		člen 42(2)(a), točka (ii)
					člen 2(2)(a), točka (vii)		člen 42(2)(a), točka (iii)
					člen 2(2)(a), točka (viii)		člen 42(2)(a), točka (iv)
					člen 2(2)(b)		člen 42(2)(b)
					člen 3(2), prvi pododstavek		člen 3(38)
					člen 3(2), drugi pododstavek		—
					člen 3(3)		člen 3(39)
					člen 3(4), prvi pododstavek		člen 3(40)
					člen 3(4), drugi pododstavek		člen 42(1), tretji pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 42(1), četrti pododstavek
					člen 3(5), prvi pododstavek		člen 3(41)
					člen 3(5), drugi pododstavek		člen 42(1), peti pododstavek
					člen 3(5), tretji pododstavek		člen 42(1), tretji pododstavek
					člen 3(6)		Priloga VI, del 1, točka (a)
					člen 3(7)		člen 3(42)
—	—	—	—	—	—	—	Priloga VI, del 1, točka (b)
					člen 3(10)		člen 3(43)
					člen 3(13)		člen 43
					člen 4(2)		člen 44
					člen 4(4), uvodno besedilo ter točki (a) in (b)		člen 45(1), uvodno besedilo ter točki (a) in (b)
					člen 4(4), točka (c)		člen 45(1), točka (e)
					člen 4(5)		člen 45(2)
					člen 4(6)		člen 45(3)
					člen 4(7)		člen 45(4)
					člen 4(8)		člen 54
					člen 5		člen 52
					člen 6(1), prvi pododstavek		člen 50(1)
					člen 6(1), drugi pododstavek in 6(2)		člen 50(2)
					člen 6(1), tretji pododstavek		člen 50(3), prvi pododstavek
					člen 6(1), prvi del četrtega pododstavka		—
					člen 6(1), drugi del četrtega pododstavka		člen 50(3), drugi pododstavek
					člen 6(3)		člen 50(4)
					člen 6(4), prvi in drugi stavek prvega pododstavka in člen 6(4), prvi in drugi stavek drugega pododstavka		člen 51(1)
					člen 6(4) tretji stavek prvega pododstavka		člen 51(2)
—	—	—	—	—	člen 6(4) tretji stavek drugega pododstavka	—	člen 51(3), prvi pododstavek
					člen 6(4), tretji pododstavek		člen 51(3), drugi pododstavek
					člen 6(4), četrti pododstavek		člen 51(4)
					člen 6(5), prvi del stavka		—
					člen 6(5), drugi del stavka		člen 46(1)
					člen 6(6)		člen 50(5)
					člen 6(7)		člen 50(6)
					člen 6(8)		člen 50(7)
					člen 7(1) in člen 7(2), prvi pododstavek		člen 46(2), prvi pododstavek
					člen 7(2), drugi pododstavek		člen 46(2), drugi pododstavek
					člen 7(3) in člen 11(8), prvi pododstavek, uvodno besedilo		Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.7
					člen 7(4)		člen 46(2), drugi pododstavek
					člen 7(5)		—
					člen 8(1)		člen 45(1), točka (c)
					člen 8(2)		člen 46(3)
					člen 8(3)		—
					člen 8(4), prvi pododstavek		člen 46(4), prvi pododstavek
					člen 8(4), drugi pododstavek		Priloga VI, del 6, točka 3.2
					člen 8(4), tretji pododstavek		—
					člen 8(4), četrti pododstavek		—
					člen 8(5)		člen 46(4), drugi in tretji pododstavek
					člen 8(6)		člen 45(1), točki (c) in (d)
					člen 8(7)		člen 46(5)
					člen 8(8)		—
					člen 9, prvi pododstavek		člen 53(1)
					člen 9, drugi pododstavek		člen 53(2)
					člen 9, tretji pododstavek		člen 53(3)
					člen 10(1) in (2)		—
					člen 10(3), prvi stavek		člen 48(2)
					člen 10(3), drugi stavek		—
					člen 10(4)		člen 48(3)
					člen 10(5)		Priloga VI, del 6, drugi del točke 1.3
					člen 11(1)		člen 48(1)
					člen 11(2)		Priloga VI, del 6, točka 2.1
					člen 11(3)		Priloga VI, del 6, točka 2.2
					člen 11(4)		Priloga VI, del 6, točka 2.3
					člen 11(5)		Priloga VI, del 6, točka 2.4
					člen 11(6)		Priloga VI, del 6, točka 2.5, prvi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	Priloga VI, del 6, točka 2.5, drugi pododstavek
					člen 11(7), prvi del prvega stavka prvega pododstavka		Priloga VI, del 6, točka 2.6, uvodno besedilo
					člen 11(7), drugi del prvega stavka prvega pododstavka		Priloga VI, del 6, točka 2.6(a)
					člen 11(7), drugi stavek prvega pododstavka		—
					člen 11(7), drugi pododstavek		—
					člen 11(7), točka (a)		Priloga VI, del 6, točka 2.6(b)
					člen 11(7), točki (b) in (c)		—
					člen 11(7), točka (d)		Priloga VI, del 6, točka 2.6(c)
					člen 11(7), točki (e) in (f)		—
					člen 11(8), prvi pododstavek, točki (a) in (b)		Priloga VI, del 3, točka 1
					člen 11(8), prvi pododstavek, točka (c) in drugi pododstavek		Priloga VI, del 6, drugi pododstavek točke 2.7
					člen 11(8), prvi pododstavek, točka (d)		Priloga VI, del 4, točka 2.1, drugi pododstavek
					člen 11(9)		člen 48(4)
					člen 11(10)		Priloga VI, del 8, točka 1.1
					člen 11(11)		Priloga VI, del 8, točka 1.2
					člen 11(12)		Priloga VI, del 8, točka 1.3
					člen 11(13)		člen 48(5)
—	—	—	—	—	—	—	člen 49
					člen 11(14)		Priloga VI, del 6, točka 3.1
					člen 11(15)		člen 45(1), točka (e)
					člen 11(16)		Priloga VI, del 8, točka 2
					člen 11(17)		člen 8(2), točka (a)
					člen 12(1)		člen 55(1)
					člen 12(2), prvi in drugi stavek		člen 55(2)
					člen 12(2), tretji stavek		člen 55(3)
					člen 13(1)		člen 45(1), točka (f)
					člen 13(2)		člen 47
					člen 13(3)		člen 46(6)
					člen 13(4)		Priloga VI, del 3, točka 2
					člen 14		—
					člen 15		—
					člen 16		—
					člen 20		—
					Priloga I		Priloga VI, del 2
					Priloga II, prvi del (neoštevilčeno)		Priloga VI, del 4, točka 1
					Priloga II, točka 1, uvodno besedilo		Priloga VI, del 4, točka 2.1
					Priloga II, točki 1.1 in 1.2		Priloga VI, del 4, točki 2.2 in 2.3
—	—	—	—	—	—	—	Priloga VI, del 4, točka 2.4
					Priloga II, točka 1.3		—
					Priloga II, točka 2.1		Priloga VI, del 4, točka 3.1
—	—	—	—	—	—	—	Priloga VI, del 4, točka 3.2
					Priloga II, točka 2.2		Priloga VI, del 4, točka 3.3 in 3.4
					Priloga II, točka 3		Priloga VI, del 4, točka 4
					Priloga III		Priloga VI, del 6, točka 1
					Priloga IV, tabela		Priloga VI, del 5
					Priloga IV, zadnji stavek		—
					Priloga V, točka (a), tabela		Priloga VI, del 3, točka 1.1
					Priloga V, točka (a), zadnji stavki		—
					Priloga V, točka (b) tabela		Priloga VI, del 3, točka 1.2
					Priloga V, točka (b), zadnji stavek		—
					Priloga V, točka (c)		Priloga VI, del 3, točka 1.3
					Priloga V, točka (d)		Priloga VI, del 3, točka 1.4
					Priloga V, točka (e)		Priloga VI, del 3, točka 1.5
					Priloga V, točka (f)		Priloga VI, del 3, točka 3
					Priloga VI		Priloga VI, del 7
						Člen 1	člen 28, prvi pododstavek
						člen 2(2)	Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, prvi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, drugi pododstavek
						člen 2(3), drugi del	Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, prvi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1, drugi pododstavek
						člen 2(4)	—
						člen 2(6), prvi del	člen 3(24)
						člen 2(6), drugi del	člen 28, drugi pododstavek, točka (j)
						člen 2(7), prvi pododstavek	člen 3(25)
						člen 2(7), drugi pododstavek, prvi stavek	—
						člen 2(7), drugi pododstavek, drugi stavek in točke (a) do (i)	člen 28, drugi pododstavek in točke (a) do (i)
						člen 2(7), drugi pododstavek, točka (j)	—
						člen 2(7), tretji pododstavek	—
—	—	—	—	—	—	—	člen 29(1)
						člen 2(7), četrti pododstavek	člen 29(2)
—	—	—	—	—	—	—	člen 29(3)
						člen 2(8)	člen 3(32)
						člen 2(9)	—
						člen 2(10)	—
						člen 2(11)	člen 3(31)
						člen 2(12)	člen 3(33)
						člen 2(13)	—
						Člen 3	—
						člen 4(1)	—
						člen 4(2)	—
						člen 4(3) do 4(8)
						člen 5(1)	Priloga V, del 1, točka 2, drugi pododstavek
							Priloga V, del 1, točka 2, prvi, tretji in četrti pododstavek
						člen 5(2)	—
						Člen 6	—
						člen 7(1)	člen 37
						člen 7(2)	člen 30(5)
						člen 7(3)	člen 30(6)
						člen 8(1)	člen 40(1)
						člen 8(2), prvi del prvega pododstavka	člen 40(2), prvi del prvega pododstavka
						člen 8(2), drugi del prvega pododstavka	—
—	—	—	—	—	—	—	člen 40(2), drugi del prvega pododstavka
—	—	—	—	—	—	—	člen 40(2), drugi pododstavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 40(3)
—	—	—	—	—	—	—	člen 41
						člen 8(2), drugi pododstavek	—
						člen 8(3) in (4)	—
						Člen 9	člen 30(1)
—	—	—	—	—	—	—	člen 30(2), (3) in (4)
						Člen 9a	člen 36
						člen 10, prvi odstavek, prvi stavek	člen 30(7), prvi stavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 30(7), drugi stavek
—	—	—	—	—	—	—	člen 30(8) in (9)
—	—	—	—	—	—	—	člen 31 do 35
						člen 10, prvi odstavek, drugi stavek	—
						člen 10, drugi odstavek	—
						člen 12, prvi stavek	člen 38(1)
						člen 12, drugi stavek	—
—	—	—	—	—	—	—	člen 38(2), (3) in (4)
—	—	—	—	—	—	—	člen 39
						Člen 13	Priloga V, del 3, tretji del točke 8
						Člen 14	Priloga V, del 4
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, deli 5, 6 in 7
						Člen 15	—
						člen 18(2)	—
						Priloga I	—
						Priloga II	—
						Prilogi III in IV	Priloga V, točka 2 dela 1 in del 2
						Priloga V A	Priloga V, del 1, točka 3
						Priloga V B	Priloga V, del 2, točka 3
						Priloga VI A	Priloga V, del 1, točki 4 in 6
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 1, točka 5
						Priloga VI B	Priloga V, del 2, točki 4 in 6
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 2, točka 5
						Priloga VII A	Priloga V, del 1, točki 7 in 8
						Priloga VII B	Priloga V, del 2, točki 7 in 8
						Priloga VIII A, točka 1	—
						Priloga VIII A, točka 2	Priloga V, del 3, prvi del točke 1 in točke 2, 3 in 5
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 3, drugi del točke 1
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 3, točka 4
						Priloga VIII A, točka 3	—
						Priloga VIII A, točka 4	Priloga V, del 3, točka 6
						Priloga VIII A, točka 5	Priloga V, del 3, točki 7 in 8
						Priloga VIII A, točka 6	Priloga V, del 3, točki 9 in 10
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 3, točka 11
—	—	—	—	—	—	—	Priloga V, del 4
						Priloga VIII B	—
						Priloga VIII C	—
			Priloga VI			Priloga IX	Priloga IX
			Priloga VII			Priloga X	Priloga X

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 04.08.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:32010L0075
EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.