PRILOGA VII Tehnične določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila

1.

Dejavnosti iz naslednjih točk vključujejo čiščenje opreme, vendar če ni določeno drugače, čiščenje izdelkov ni vključeno.

2.

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepila in laminacije v tiskarstvu.

3.

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se nanaša eno ali več zveznih prekrivnih plasti na:

Površinska zaščita ne vključuje površinske zaščite podlage s kovinskimi prevlekami z elektroforetskimi postopki in obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tiska s kakršno koli tehniko, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Tiskanje, ki se izvaja kot ločena dejavnost, ni vključeno, vendar je lahko zajeto v poglavje V te direktive, če ta dejavnost sodi v njeno področje uporabe.

4.

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se navito jeklo, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v neprekinjenem postopku.

5.

Kakršna koli industrijska ali poslovna dejavnost, pri kateri se v obratu uporabljajo hlapne organske spojine za čiščenje oblačil, pohištva in podobnih izdelkov široke porabe, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji.

6.

Kakršna koli proizvodnja obutve ali njenih delov.

7.

Proizvodnja zgoraj navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo na isti lokaciji, z mešanjem pigmentov, smol in lepil z organskimi topili ali drugimi osnovami, vključno z dispergiranjem in pred dispergiranjem, uravnavanjem viskoznosti in odtenka ter polnjenjem končnega izdelka v posode.

8.

Kemična sinteza, fermentacija, ekstrakcija, formulacija in dodelava farmacevtskih izdelkov in proizvodnja polizdelkov, če poteka na isti lokaciji.

9.

Kakršna koli reprodukcija besedila in/ali slik, pri kateri se črnilo prenese na kakršno koli površino z uporabo nosilca slike. Vključuje povezano lakiranje, premazovanje in laminiranje. Vendar pa poglavje V velja le za naslednje podpostopke:

10.

Kakršno koli mešanje v mikserjih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega ali sintetičnega kavčuka ter kakršni koli pomožni postopki za pretvorbo naravnega ali sintetičnega kavčuka v končni izdelek.

11.

Kakršna koli dejavnost razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala skupaj z razmaščevanjem. Če je čiščenje sestavljeno iz več kot ene faze pred kakršno koli drugo dejavnostjo ali po njej, se šteje, da gre za eno čiščenje površin. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, ampak površine izdelkov.

12.

Kakršno koli ekstrahiranje rastlinskega olja iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskega olja, pridobljenega iz semen in delov rastlin in/ali živali.

13.

Kakršna koli površinska zaščita in z njo povezano razmaščevanje pri industrijskih ali poslovnih dejavnostih:

14.

Kakršna koli površinska zaščita kovinskih prevodnikov, ki se uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih itd.

15.

Kakršna koli impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi.

16.

Kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov.

1.

Mejne vrednosti skupnih emisij so izražene v gramih izpuščenega organskega topila glede na površino izdelka v m2 in v kilogramih izpuščenega organskega topila glede na karoserijo avtomobila.

2.

Površina katerega koli izdelka iz točke 3 tabele je opredeljena kot površina, izračunana iz celotne površine elektroforeznega nanosa, in površine vseh delov, ki bi se lahko dodali v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi kakor omenjeni izdelek, ali skupna površina izdelka, prekritega v obratu.

Površina elektroforeznega nanosa se izračuna kot sledi:

Ta metoda se uporablja tudi za druge površinsko zaščitene dele iz pločevine.

Za izračunavanje površine drugih dodanih delov ali celotne površine, lakirane v obratu, se uporabljajo računalniško podprto oblikovanje ali druge enakovredne metode.

3.

Mejne vrednosti skupnih emisij iz spodnje tabele se nanašajo na vse faze procesa, izvedene v istem obratu v okviru elektroforeznega nanosa ali kakršen koli drug nanos, vključno z voskom in polirnim sredstvom, ter topilo, uporabljeno v obratovalnem času in zunaj njega pri čiščenju opreme, vključno z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo.

4.

Obrati za lakiranje vozil, v katerih je poraba topil manjša od pragov iz točke 3 tabele, izpolnjujejo zahteve za ličenje vozil iz dela 2.

1.

Pri emisijah hlapnih organskih spojin iz člena 58 se upošteva mejna vrednost emisij 2 mg/Nm3, kadar je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih so potrebne oznake iz navedenega člena, večji ali enak 10 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

2.

Pri emisijah halogeniranih hlapnih organskih spojin, za katere je predpisan stavek o nevarnosti H341 ali H351 ali morajo biti označene s tem stavkom, se upošteva mejna vrednost emisij 20 mg/Nm3, kadar je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih je potreben stavek o nevarnosti H341 ali H351, večji ali enak 100 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

1.

Upravljavec lahko uporabi kateri koli program zmanjševanja emisij, posebej namenjen temu obratu.

2.

Pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepila ali črnila se lahko uporabi spodaj navedeni program. Če je spodaj navedena metoda neprimerna, lahko pristojni organ dovoli upravljavcu, da izvede kakršen koli nadomestni program s katerim bodo dosežena zmanjšanja emisij, enakovredna tistim, ki bi se dosegla ob uporabi mejnih vrednosti emisij iz delov 2 in 3. Pri oblikovanju programa se upoštevajo naslednje točke:

3.

Naslednji program se uporablja za obrate, za katere je mogoče oceniti stalen delež trdnih snovi v izdelku:

1.

Skladnost vodov, na katere so priključene naprave za zmanjševanje emisij in ki na zadnjem izpustu oddajajo več kakor povprečno 10 kg/h skupnega organskega ogljika se stalno spremlja.

2.

V drugih primerih države članice zagotovijo, da se izvaja trajno ali občasno merjenje. Pri občasnem merjenju se vsakokrat izvedejo vsaj tri meritve.

3.

Merjenje ni potrebno, če za usklajenost s to direktivo ni potrebna naprava za zmanjševanje končnih emisij.

I1

Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih zmeseh, ki se uporabijo kot surovina v procesu v časovnem obdobju, za katero se računa masna bilanca.

I2

Količina organskih topil ali njihova količina v zmeseh, ki se regenerirajo in ponovno uporabijo v procesu kot topilo. Reciklirano topilo se šteje vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti.

O1

Emisije v odpadnih plinih.

O2

Organska topila, izgubljena v vodi, pri čemer se pri izračunavanju O5 upošteva čiščenje odpadne vode.

O3

Količina organskih topil, ki ostane v izdelkih kot nečistoča ali ostanek v izhajajočih izdelkih iz procesa.

O4

Nezajete emisije organskih topil v zrak. To vključuje osnovno prezračevanje prostorov, kjer zrak izhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine.

O5

Organska topila in/ali organske spojine, izgubljene zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (skupaj s tistimi, ki se uničijo s sežigom ali kakim drugim načinom obdelovanja odpadnih plinov ali odpadnih vod, ali se zajamejo, če niso šteti pod O6, O7 ali O8).

O6

Organska topila v zbranih odpadkih.

O7

Organska topila ali organska topila v zmeseh, ki se prodajo ali so namenjene prodaji kot izdelek s tržno vrednostjo.

O8

Organska topila v zmeseh, regeneriranih za ponovno uporabo, vendar ne kot surovina v procesu, če niso šteta pod O7.

O9

Organska topila, izpuščena na druge načine.

3.

Uporaba načrta ravnanja s topili pri preverjanju skladnosti

Način uporabe načrta ravnanja s topili določa posamezna zahteva, ki se preverja kot sledi:

1.

Pri trajnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če:

2.

Pri občasnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če pri enem merjenju:

3.

Skladnost z delom 4 se preveri na podlagi vsote masnih koncentracij posameznih obravnavanih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih se skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika, če v delu 2 ni določeno drugače.

4.

Odpadnim plinom se lahko za hlajenje ali redčenje doda plin, če je to tehnično upravičeno, vendar se prostornina dodanega plina ne upošteva pri določanju masne koncentracije onesnaževala v odpadnih plinih.