POGLAVJE VII PRIPRAVLJENOST IN UKREPANJE OB NESREČAH

Člen 28

Zahteve za notranje načrte za ukrepanje ob nesrečah

1.  Države članice zagotovijo, da se notranji načrti za ukrepanje ob nesrečah, ki jih pripravi izvajalec ali lastnik v skladu s členom 14 in ki se predložijo v skladu s točko (g) člena 11(1):

2.  Države članice zagotovijo, da izvajalec in lastnik vzdržujeta opremo in strokovno znanje, pomembno za notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah, z namenom, da sta ta oprema in strokovno znanje vedno na voljo ter da ju po potrebi dasta na voljo organom, odgovornim za izvajanje zunanjega načrta za ukrepanje ob nesrečah države članice, v kateri velja notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah.

3.  Notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah se pripravi v skladu z delom 10 Priloge I ter se posodobi ob vsaki bistveni spremembi poročila o nevarnosti večjih nesreč ali obvestil, predloženih v skladu s členom 11. Vsakršne takšne posodobitve se predložijo pristojnemu organu v skladu s točko (g) člena 11(1), in o njih se obvesti pristojni organ oziroma organe, odgovorne za pripravo zunanjih načrtov za ukrepanje ob nesrečah na zadevnem območju.

4.  Notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah se vključi v druge ukrepe za zaščito in reševanje zaposlenih s prizadete naprave, da se zagotovijo dobre možnosti za osebno varnost in preživetje.

Člen 29

Zunanji načrti za ukrepanje ob nesrečah in pripravljenost na nesreče

1.  Države članice pripravijo zunanje načrte za ukrepanje ob nesrečah, ki zajemajo vse naftne in plinske naprave na morju ali povezano infrastrukturo in potencialno prizadeta območja v njihovi jurisdikciji. Države članice določijo vlogo in finančne obveznosti imetnikov licenc in izvajalcev pri zunanjih načrtih za ukrepanju ob nesrečah.

2.  Zunanje načrte za ukrepanje ob nesrečah pripravi država članica v sodelovanju z ustreznimi izvajalci in lastniki ter po potrebi z imetniki licenc in pristojnim organom, pri čemer je treba upoštevati zadnjo posodobljeno različico notranjega načrta za ukrepanje ob nesrečah na obstoječih ali načrtovanih napravah oziroma povezani infrastrukturi na zadevnem območju, ki ga zajema zunanji načrt za ukrepanje ob nesrečah.

3.  Zunanji načrti za ukrepanje ob nesrečah se pripravijo v skladu s Prilogo VII ter dajo na voljo Komisiji, drugim državam članicam, ki bi jih lahko prizadela nesreča, in javnosti. Ko države članice dajo na voljo svoje zunanje načrte za ukrepanje ob nesrečah, zagotovijo, da razkritje informacij ne ogroža varnosti naftnih in plinskih naprav na morju in njihovega delovanja ter ne škoduje gospodarskim interesom držav članic ali osebni varnosti in dobremu počutju uradnikov držav članic.

4.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi dosegle visoko raven združljivosti in interoperabilnosti opreme za ukrepanje in strokovnega znanja med vsemi državami članicami v geografski regiji ter po potrebi zunaj nje. Države članice spodbujajo industrijo, da razvije opremo in pogodbene storitve za ukrepanje, ki so združljivi in interoperabilni v celi geografski regiji.

5.  Države članice vodijo evidence o opremi in storitvah za ukrepanje v skladu s točko 1 Priloge VIII. Te evidence so na voljo drugim državam članicam, ki bi jih lahko prizadele nesreče, državam članicam in Komisiji ter na podlagi vzajemnosti sosednjim tretjim državam.

6.  Države članice zagotovijo, da izvajalci in lastniki v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi držav članic redno preskušajo svojo pripravljenost na učinkovito ukrepanje ob večjih nesrečah.

7.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi oziroma, kadar je to ustrezno, kontaktne točke pripravijo scenarije za sodelovanje ob nesrečah. Take scenarije se redno ocenjuje in po potrebi posodablja.

Člen 30

Ukrepanje ob nesrečah

1.  Države članice zagotovijo, da izvajalec ali, če je primerno, lastnik nemudoma obvesti pristojne organe o večji nesreči ali situaciji, ki predstavlja neposredno tveganje za nastanek večje nesreče. To obvestilo opisuje okoliščine, vključno z, kadar je to mogoče, virom, možnimi vplivi na okolje in možnimi resnimi posledicami.

2.  Države članice zagotovijo, da izvajalec ali lastnik v primeru večje nesreče sprejmeta vse primerne ukrepe za preprečitev stopnjevanja nesreče in omejitev njenih posledic. Pristojni organi držav članic lahko pomagajo izvajalcu ali lastniku, tudi z dodelitvijo dodatnih virov.

3.  Država članica med ukrepanjem ob nesrečah zbere informacije, potrebne za temeljito preiskavo v skladu s členom 26(1).