|
+PRILOGA I |
PRILOGA I
PRILOGA I Metode za spremljanje emisij toplogrednih plinov A. IZRAČUN EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV (ČLEN 9) 1. Formule za izračun emisij toplogrednih plinov Družbe za izračun emisij toplogrednih plinov uporabijo naslednjo formulo:
Družbe izračunajo emisije CO2 tako, da seštejejo emisije CO2 vseh uporabljenih goriv i, pri čemer uporabijo naslednjo formulo:
Družbe izračunajo emisije CH4 tako, da seštejejo emisije CH4, nastale pri izgorevanju vseh uporabljenih goriv i, skupaj z emisijami, ki jih povzroča uhajanje CH4, pri čemer uporabijo naslednjo formulo:
Družbe izračunajo emisije N2O tako, da seštejejo emisije N2O vseh uporabljenih goriv i, pri čemer uporabijo naslednjo formulo:
Poraba goriva se izračuna ločeno za emisije s plovb med pristanišči pod jurisdikcijo države članice, plovb iz pristanišč pod jurisdikcijo države članice in plovb v pristanišča pod jurisdikcijo države članice ter za emisije, nastale v pristaniščih pod jurisdikcijo države članice. Poraba goriva med privezom v pristaniščih pod jurisdikcijo države članice se izračuna ločeno.
2. Privzeti faktorji emisije V naslednji preglednici:
—
PZM pomeni „predvideno za meritve“,
—
n. r. pomeni „ni relevantno“,
—
pomišljaj pomeni „se ne uporablja“.
Za namene te uredbe se uporabljajo privzete vrednosti za faktorje emisije za goriva in vire emisij, ki se uporabljajo na ladji, kot so navedene v spodnji preglednici. Če je v polju preglednice navedeno PZM ali n. r., se uporabi najvišja privzeta vrednost za razred goriva v istem stolpcu. Če je za določen razred goriva v vseh poljih v istem stolpcu navedeno PZM ali n. r., se uporabi privzeta vrednost najmanj ugodne vrste fosilnega goriva. To pravilo se ne uporablja za stolpec 6, v katerem se PZM ali n. r. nanaša na nerazpoložljive vrednosti za vir emisij. Če za Cj ni privzete vrednosti, se uporabi potrjena vrednost v skladu s členom 10(6) Uredbe (EU) 2023/1805 Evropskega parlamenta in Sveta (*). Družbe lahko uporabijo vrednosti, ki odstopajo od privzetih vrednosti za faktorje emisije iz spodnje preglednice, po potrebi po uporabi pogojev in omejitev iz člena 10(5) in (6) Uredbe (EU) 2023/1805. Za nefosilna goriva, ki niso navedena v spodnji preglednici, družba določi faktorje emisije v skladu s členi 32 do 35 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2066 (**). V primeru mešanja goriva se vsako gorivo upošteva ločeno.
V stolpcu 1 je opredeljen razred goriv. V stolpcu 2 so navedena imena ustreznih vrst goriva za vsak razred. V stolpcu 3 je naveden faktor emisije EF za ogljikov dioksid, izražen v gCO2/gFuel. V stolpcu 4 je naveden faktor emisije EF za metan, izražen v gCH4/gFuel. V stolpcu 5 je naveden faktor emisije EF za dušikov oksid, izražen v gN2O/gFuel. V stolpcu 6 je naveden del goriva, izgubljen zaradi ubežnih in uhajajočih emisij (Cj), merjen kot odstotek mase goriva, ki ga porabi posamezni vir emisij. Pri gorivih, kot je UZP, pri katerem obstajajo ubežne in uhajajoče emisije, je količina ubežnih in uhajajočih emisij, kot je predstavljena v preglednici, izražena v % mase porabljenega goriva. Vrednosti Cj v preglednici se izračunajo pri 50 % polne obremenitve motorja. (*) Uredba (EU) 2023/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 234, 22.9.2023, str. 48). (**) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (UL L 334, 31.12.2018, str. 1). AA EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV Z LADIJ ZA DELO NA MORJU Emisije toplogrednih plinov z ladij za delo na morju zajemajo emisije toplogrednih plinov, ki jih med plovbami iz zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v naslednje pristanišče postanka ter v pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice sprostijo naslednje ladje, ki niso ledolomilci in so zasnovane ali certificirane za izvajanje storitvenih dejavnosti na morju ali na objektih na morju:
(a)
plovilo za vleko in sidranje plavajočih objektov;
(b)
ladja za oskrbo na morju;
(c)
ladja za posadko/oskrbovalno plovilo;
(d)
plovilo za transport cevi;
(e)
ladja za oskrbo ploščadi;
(f)
vrtalna ladja;
(g)
Plavajoča enota za proizvodnjo, skladiščenje in pretovarjanje, nafta;
(h)
plovilo za predelavo plina;
(i)
plavajoča enota za skladiščenje in pretovarjanje, plin;
(j)
plavajoča enota za skladiščenje in pretovarjanje, nafta;
(k)
nastanitvena ladja;
(l)
potapljaško pomožno plovilo;
(m)
plovilo za gradbena dela na morju;
(n)
podporno plovilo na morju;
(o)
plovilo za zakopavanje cevi;
(p)
plovilo za polaganje cevovodov;
(q)
plovilo za polaganje cevovodov z žerjavom;
(r)
plovilo za testiranje proizvodnje;
(s)
reševalno plovilo;
(t)
plovilo za kopanje rovov;
(u)
plovilo za stimulacijo vrtin;
(v)
plovilo za polaganje kablov;
(w)
plovilo za popravilo kablov;
(x)
plovilo za rudarjenje;
(y)
plovilo za namestitev vetrnih turbin;
(z)
plovilo za zagon in delovanje naprav na morju;
(aa)
plovilo za vzdrževanje delovanja naprav;
(ab)
delovno plovilo/plovilo za popravilo;
(ac)
raziskovalno plovilo;
(ad)
plavajoči bager;
(ae)
plavajoči sesalni bager. B. METODE ZA DOLOČANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV Družba v načrtu za spremljanje navede, katera metoda spremljanja se uporabi za določitev emisij toplogrednih plinov za vsako ladjo pod njeno odgovornostjo, in zagotovi, da se izbrana metoda dosledno uporablja. Uporabijo se lahko naslednje metode A, B, C in D, ki temeljijo na pristopu z izračunom ali pristopu z merjenjem. Pri pristopu z izračunom (metode A, B in C) se emisije izračunajo s formulami iz dela A. V ta namen se dejanska poraba goriva za vsako plovbo določi z uporabo katere koli od metod A, B ali C, opisane v nadaljevanju, in uporabi za izračun. Pri izbiri katere koli od metod A, B ali C se upoštevajo viri negotovosti in z njimi povezane stopnje negotovosti. Družba redno izvaja ustrezne nadzorne dejavnosti, vključno z navzkrižnimi pregledi med količino pretočenega goriva, navedeno na dobavnici za gorivo, in količino pretočenega goriva, ki jo kažejo meritve na ladji, ter sprejme popravne ukrepe, če se ugotovijo opazna odstopanja. Pri pristopu z merjenjem (metoda D) se uporabljajo neposredne meritve emisij toplogrednih plinov. Uporabi se lahko katera koli kombinacija metod A, B, C in D, potem ko jih preveritelj oceni, če se tako izboljša splošna točnost meritve. 1. Metoda A: dobavnice za gorivo in redni popisi zalog goriva v rezervoarjih Ta metoda temelji na količini in vrsti goriva, kot sta navedeni na dobavnici za gorivo, v povezavi z rednimi popisi zalog goriva v rezervoarjih na podlagi odčitkov stanja rezervoarjev. Gorivo na začetku obdobja, plus dostave, minus gorivo, ki je na voljo ob koncu obdobja, in gorivo, izpraznjeno z ladje med začetkom in koncem obdobja, skupaj pomenijo gorivo, porabljeno v obdobju. Obdobje pomeni čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v nekem obdobju, je treba navesti vrsto goriva in vsebnost žvepla. Ta metoda se ne uporablja, kadar dobavnica za gorivo ni na voljo na ladji, zlasti kadar se tovor uporablja kot gorivo, na primer uparjeni utekočinjeni zemeljski plin (UZP). V skladu z veljavnimi pravili iz Priloge VI h konvenciji MARPOL se dobavnica za gorivo obvezno hrani na ladji tri leta po dobavi ladijskega goriva in mora biti takoj na voljo. Redni popis zalog goriva v rezervoarjih na ladji temelji na odčitkih stanja rezervoarjev za gorivo. Pri tem se uporabljajo tablice rezervoarjev za vsak rezervoar za gorivo, da se določi količina ob odčitku stanja rezervoarja za gorivo. Negotovost, povezana z dobavnico za gorivo, se navede v načrtu za spremljanje. Stanje rezervoarja za gorivo se odčita z ustreznimi metodami, kot so avtomatizirani sistemi, sondiranje in potopni trakovi. Metoda za sondiranje rezervoarja in s tem povezana negotovost se navedeta v načrtu za spremljanje. Če je količina polnjenja z gorivom ali količina goriva, preostalega v rezervoarjih, določena v prostorninskih enotah, izraženih v kubičnih metrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:
(a)
z merilnimi sistemi na ladji;
(b)
z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo;
(c)
z gostoto, ki se izmeri pri testni analizi, izvedeni v akreditiranem laboratoriju za preskus goriv, kadar je na voljo. Dejanska gostota je izražena v kg/kubični meter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po oceni preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva. 2. Metoda B: spremljanje rezervoarjev z ladijskim gorivom na ladji Ta metoda temelji na odčitkih stanja rezervoarja za gorivo za vse rezervoarje za gorivo na ladji. Stanje rezervoarjev za gorivo se odčitava dnevno, ko je ladja na morju, in vsakokrat, ko se ladja polni z gorivom ali se gorivo z nje prazni. Skupne razlike v gladini goriva v rezervoarju za gorivo med dvema odčitkoma pomenijo gorivo, porabljeno v obdobju. Obdobje pomeni čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba navesti vrsto goriva in vsebnost žvepla. Stanje rezervoarja za gorivo se odčita z ustreznimi metodami, kot so avtomatizirani sistemi, sondiranje in potopni trakovi. Metoda za sondiranje rezervoarja in s tem povezana negotovost se navedeta v načrtu za spremljanje. Če je količina polnjenja z gorivom ali količina goriva, preostalega v rezervoarjih, določena v prostorninskih enotah, izraženih v kubičnih metrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:
(a)
z merilnimi sistemi na ladji;
(b)
z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo;
(c)
z gostoto, ki se izmeri pri testni analizi, izvedeni v akreditiranem laboratoriju za preskus goriv, kadar je na voljo. Dejanska gostota je izražena v kg/kubični meter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po oceni preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva. 3. Metoda C: merilniki pretoka za upoštevne postopke izgorevanja Ta metoda temelji na izmerjenih pretokih goriva na ladji. Za določitev celotne porabe goriva za določeno obdobje se združijo podatki iz vseh merilnikov pretoka, povezanih z zadevnimi viri emisij toplogrednih plinov. Obdobje pomeni čas med postankoma v dveh pristaniščih ali čas v pristanišču. Za gorivo, ki se uporablja v obdobju, je treba spremljati vrsto goriva in vsebnost žvepla. Uporabljene kalibracijske metode in negotovost, povezana z uporabljenimi merilniki pretoka, se navedejo v načrtu za spremljanje. Če je količina porabljenega goriva določena v prostorninskih enotah, izraženih v kubičnih metrih, družba to količino pretvori iz prostornine v maso, tako da uporabi vrednosti dejanske gostote. Družba dejansko gostoto določi na enega od naslednjih načinov:
(a)
z merilnimi sistemi na ladji;
(b)
z gostoto, ki jo izmeri dobavitelj goriva ob polnjenju z gorivom in je evidentirana na računu ali dobavnici za gorivo;
(c)
z gostoto, ki se izmeri pri testni analizi, izvedeni v akreditiranem laboratoriju za preskus goriv, kadar je na voljo. Dejanska gostota je izražena v kg/kubični meter in določena za veljavno temperaturo za določeno meritev. Kadar vrednosti dejanske gostote niso na voljo, se po oceni preveritelja uporabi standardni faktor gostote za zadevno vrsto goriva. 4. Metoda D: neposredno merjenje emisij toplogrednih plinov Neposredne meritve emisij toplogrednih plinov se lahko uporabljajo za plovbe in emisije toplogrednih plinov v pristaniščih pod jurisdikcijo države članice. Za ladje, za katere poročanje o CO2 temelji na tej metodi, ki se uporablja za vse vire emisij na ladji, se poraba goriva izračuna na podlagi izmerjenih emisij CO2 in veljavnih faktorjev emisije zadevnih goriv in virov emisij. Ta metoda temelji na določitvi pretokov emisij toplogrednih plinov v izpušnih ceveh (dimnikih), tako da se koncentracije toplogrednih plinov v izpušnem plinu pomnožijo s pretokom izpušnega plina. Uporaba te metode za določitev emisij toplogrednih plinov družbam ne preprečuje uporabe katere koli druge metode, opisane v tem delu, za katere koli druge toplogredne pline. Uporabljene kalibracijske metode in negotovost, povezana z uporabljenimi napravami, se navedejo v načrtu za spremljanje. C. UPRAVLJANJE IN NADZOR PODATKOV 1. Nadzorni sistem 1.1 Družba izvede oceno tveganja, da opredeli vire tveganja napak v pretoku podatkov od osnovnih do končnih podatkov v poročilu o emisijah ter vzpostavi, dokumentira, izvaja in vzdržuje učinkovit nadzorni sistem za zagotovitev, da poročila, ki izhajajo iz dejavnosti pretoka podatkov, ne vsebujejo napačnih navedb ter so v skladu z načrtom za spremljanje in to uredbo. Družba na zahtevo da oceno tveganja iz prvega odstavka na voljo odgovornemu upravnemu organu. Poleg tega jo da na voljo za preverjanje. 1.2 Za namene točke 1.1, prvi odstavek, družba ločeno od načrta za spremljanje vzpostavi, dokumentira, izvaja in vzdržuje pisne postopke za dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti, v načrt za spremljanje pa vključi sklice na navedene postopke in njihov opis. Družba na zahtevo odgovornemu upravnemu organu da na voljo vso pisno dokumentacijo o postopkih. Poleg tega tako dokumentacijo da na voljo za namene preverjanja. 1.3 Nadzorne dejavnosti iz točke 1.2 po potrebi vključujejo:
(a)
zagotavljanje kakovosti ustrezne merilne opreme;
(b)
zagotavljanje kakovosti sistemov informacijske tehnologije, pri čemer se zagotovi, da se ustrezni sistemi oblikujejo, dokumentirajo, preskušajo, izvajajo, nadzirajo in vzdržujejo tako, da se zagotovi obdelava zanesljivih, točnih in pravočasnih podatkov v skladu s tveganji, ugotovljenimi na podlagi točke 1.1;
(c)
ločevanje nalog v okviru dejavnosti pretoka podatkov in nadzornih dejavnosti ter upravljanje potrebnih pristojnosti;
(d)
notranje preglede in potrjevanje podatkov;
(e)
popravke in popravne ukrepe;
(f)
nadzor procesov, oddanih zunanjim izvajalcem;
(g)
vodenje evidenc in dokumentacije, vključno z upravljanjem različic dokumentov. 1.4 Za namene točke 1.3(a) družba zagotovi, da se vsa ustrezna merilna oprema umerja, nastavlja in preverja v rednih časovnih presledkih in pred uporabo ter preverja glede na merilne standarde, ki jih je mogoče povezati z mednarodnimi merilnimi standardi, če so na voljo, in sorazmerno z ugotovljenimi tveganji. Če sestavnih delov merilnih sistemov ni mogoče umeriti, jih družba opredeli v načrtu za spremljanje in predlaga nadomestne nadzorne dejavnosti. Če se ugotovi, da oprema ne izpolnjuje zahtev glede učinkovitosti, družba takoj sprejme ustrezni popravni ukrep. 1.5 Za namene točke 1.3(d) družba pregleda in potrdi podatke, ki izhajajo iz dejavnosti pretoka podatkov iz točke 1.2. Tak pregled in potrditev podatkov vključujeta:
(a)
preverjanje, ali so podatki popolni;
(b)
primerjavo podatkov, ki jih je družba pridobila, spremljala in sporočila v obdobju več let;
(c)
primerjavo podatkov in vrednosti, ki izhajajo iz različnih metod spremljanja, če se uporablja več kot ena metoda spremljanja. 1.6 Za namene točke 1.3(e) družba zagotovi, da se brez nepotrebnega odlašanja sprejmejo popravni ukrepi, neustrezni podatki pa popravijo, če se ugotovi, da dejavnosti pretoka podatkov ali nadzorne dejavnosti ne delujejo učinkovito ali ne upoštevajo pravil iz dokumentacije postopkov za te dejavnosti. 1.7 Za namene točke 1.3(f) družba, ki eno ali več dejavnosti pretoka podatkov ali nadzornih dejavnosti iz točke 1.1 odda v zunanje izvajanje, izvede vse naslednje ukrepe:
(a)
preveri kakovost dejavnosti pretoka podatkov in nadzornih dejavnosti, ki se oddajo zunanjim izvajalcem, v skladu s to uredbo;
(b)
opredeli ustrezne zahteve za rezultate procesov, oddanih zunanjim izvajalcem, in metode, ki se uporabljajo pri teh procesih;
(c)
preveri kakovosti rezultatov in metod iz točke (b);
(d)
zagotovi, da se dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem, izvajajo tako, da se pri tem upoštevajo ugotovljena tveganja pri delovanju in nadzoru iz ocene tveganja iz točke 1.1. 1.8 Družba spremlja učinkovitost nadzornega sistema, tudi z izvajanjem notranjih pregledov in upoštevanjem ugotovitev preveritelja med preverjanjem poročil o emisijah in poročil iz člena 11(2). Če družba ugotovi, da je nadzorni sistem neučinkovit ali nesorazmeren z ugotovljenimi tveganji, si prizadeva izboljšati nadzorni sistem in posodobiti načrt za spremljanje ali temeljne pisne postopke za dejavnosti pretoka podatkov, ocene tveganj in nadzorne dejavnosti, kot je ustrezno. 2. Vrzeli v podatkih 2.1 Če manjkajo podatki, ki so pomembni za določitev emisij toplogrednih plinov ladje za eno ali več plovb, družba uporabi nadomestne podatke, izračunane v skladu z alternativnimi metodami, navedenimi v načrtu za spremljanje, ki ga je ocenil preveritelj in po potrebi odobril odgovorni upravni organ. Če manjkajo podatki, ki so pomembni za določitev emisij toplogrednih plinov ladje za eno ali več plovb in za katere v načrtu za spremljanje niso navedene alternativne metode spremljanja ali alternativni viri podatkov za potrjevanje podatkov ali zapolnitev vrzeli v podatkih, družba uporabi ustrezno metodo ocenjevanja za določitev konservativnih nadomestnih podatkov za ustrezno obdobje in manjkajoči parameter. 2.2 Če iz tehničnih razlogov začasno ni mogoče uporabiti načrta za spremljanje, ki ga je preveritelj zadovoljivo ocenil in ga je po potrebi odobril odgovorni upravni organ, družba uporabi metodo, ki temelji na alternativnih virih podatkov, navedenih v načrtu za spremljanje, za izvajanje potrditvenih pregledov, ali, če načrt za spremljanje ne vsebuje takih alternativnih virov, alternativno metodo, s katero se zagotovijo nadomestni podatki ali konservativna ocena, dokler se ponovno ne vzpostavijo pogoji za uporabo odobrenega načrta za spremljanje. Družba sprejme vse potrebne ukrepe, da omogoči takojšnjo uporabo načrta za spremljanje. 2.3 Če se uporablja metoda ocenjevanja v skladu s točko 2.1 ali če pride do začasnega odstopanja od načrta za spremljanje v skladu s točko 2.2, družba brez nepotrebnega odlašanja oblikuje pisni postopek za preprečitev prihodnjih tovrstnih vrzeli v podatkih in spremeni načrt za spremljanje v skladu s členom 7. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||