+PRILOGA II

PRILOGA II




PRILOGA II

Bistvene zahteve glede plovnosti

1.   INTEGRITETA IZDELKA

Integriteto izdelka, vključno z zaščito pred tveganji za varnost informacij, je treba zagotoviti v vseh pričakovanih pogojih letenja med obratovalno dobo zrakoplova. Skladnost z vsemi zahtevami je treba dokazati z ocenjevanjem ali analizami, ki jih po potrebi spremljajo testi.

1.1   Strukture in materiali

1.1.1

Zagotoviti je treba integriteto strukture, vključno s pogonskim sistemom, v celotni operativni ovojnici zrakoplova in z zadostno rezervo zunaj nje ter jo vzdrževati med vso obratovalno dobo zrakoplova.

1.1.2

Vsi deli zrakoplova, katerih odpoved bi lahko zmanjšala integriteto strukture, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, ne da bi pri tem prišlo do škodljivih deformacij ali odpovedi. To vključuje vse dele z veliko maso in sredstva za njihovo pritrditev.

(a) 

Treba je upoštevati vse kombinacije obremenitev, ki jih je mogoče razumno pričakovati v okviru mas, obsega območja težišča, operativne ovojnice in obratovalne dobe zrakoplova ter z zadostno rezervo zunaj tega okvira. To vključuje obremenitve zaradi sunkovitega vetra, izvajanja manevrov, vzdrževanja zračnega tlaka, premičnih površin, sistemov za krmiljenje in pogonskih sistemov med letom in na tleh.

(b) 

Upoštevati je treba obremenitve in verjetne odpovedi, ki bi jih povzročili zasilni pristanki na kopnem ali na vodi.

(c) 

Kot je ustrezno za vrsto operacije, morajo biti v odzivu strukture na take obremenitve zajeti dinamični učinki, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova.

1.1.3

Na zrakoplovu ne sme priti do nikakršne aeroelastične nestabilnosti in prekomernih vibracij.

1.1.4

Rezultat postopkov proizvodnje zrakoplova in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive strukturne lastnosti. Upoštevati je treba vse spremembe v obnašanju materiala, povezane z operativnim okoljem.

1.1.5

V največji možni meri je treba zagotoviti, da učinki cikličnih obremenitev, degradacije okolja ter naključnega in prikritega vira poškodbe ne zmanjšajo integritete strukture pod še sprejemljivo raven preostale trdnosti. V zvezi s tem je treba objaviti vsa potrebna navodila za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.2   Pogon

1.2.1

Integriteto pogonskega sistema (tj. motorja in, če je ustrezno, propelerja) je treba dokazati v celotni operativni ovojnici in z zadostno rezervo zunaj nje ter jo vzdrževati med vso obratovalno dobo pogonskega sistema, pri tem pa upoštevati vlogo pogonskega sistema v celotnem varnostnem konceptu zrakoplova.

1.2.2

Pogonski sistem mora v okviru deklariranih mej proizvajati potisk ali moč, ki se od njega zahteva, v vseh obveznih pogojih letenja, pri čemer je treba upoštevati okoljske učinke in pogoje.

1.2.3

Rezultat postopka proizvodnje pogonskega sistema in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive strukturne lastnosti. Upoštevati je treba vse spremembe v obnašanju materiala, povezane z operativnim okoljem.

1.2.4

Učinki cikličnih obremenitev, degradacije okolja ali degradacijo delovanja in verjetne poznejše odpovedi delov ne smejo zmanjšati integritete pogonskega sistema pod še sprejemljive ravni. V zvezi s tem je treba objaviti vsa navodila, ki so potrebna za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.2.5

Objaviti je treba vsa navodila, informacije in zahteve, potrebne za varno in pravilno povezavo med pogonskim sistemom in zrakoplovom.

1.3   Sistemi in oprema (razen nenameščene opreme):

1.3.1

Zrakoplov ne sme imeti nobenih projektivnih značilnosti ali podrobnosti, za katere so izkušnje pokazale, da so nevarne.

1.3.2

Zrakoplov, vključno s tistimi sistemi in opremo, ki so zahtevani za oceno projekta tipa ali na podlagi operativnih pravil, mora v svoji celotni operativni ovojnici in z zadostno varnostno rezervo zunaj nje ter v vseh predvidljivih pogojih delovanja delovati, kot je predvideno, pri čemer je treba upoštevati operativno okolje sistema ali opreme. Drugi sistemi ali oprema, ki niso zahtevani za certifikacijo tipa ali na podlagi operativnih pravil, ne glede na to, ali delujejo pravilno ali ne, ne smejo zmanjšati varnosti in ne smejo ogrožati pravilnega delovanja drugih sistemov ali opreme. Sisteme in opremo mora biti mogoče upravljati brez izjemne spretnosti ali moči.

1.3.3

Letalski sistemi in oprema, obravnavani ločeno in v medsebojni povezavi, morajo biti projektirani tako, da zaradi ene same odpovedi, ki ne velja za izjemno neverjetno, ne pride do popolne odpovedi, verjetnost odpovedi in resnost njenega učinka na zrakoplov in osebe na njem pa morata biti v obratnem sorazmerju. V zvezi z zgornjim merilom glede ene same odpovedi je sprejemljivo, da se predvidi toleranca za velikost in splošno konfiguracijo zrakoplova ter da zaradi tega lahko pri nekaterih delih in nekaterih sistemih na helikopterjih in manjših letalih pride do neskladja s tem merilom.

1.3.4

Posadki oziroma vzdrževalnemu osebju je treba na jasen, dosleden in nedvoumen način zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo za varno izvedbo leta, in informacije o nevarnih razmerah. Sistemi, oprema in krmila, vključno z znaki in obvestili, morajo biti projektirani in nameščeni tako, da se čim bolj zmanjšajo napake, ki bi lahko prispevale k nastanku nevarnosti.

1.3.5

Sprejeti je treba projektivne varnostne ukrepe za čim večje zmanjšanje nevarnosti, ki jih za zrakoplov in osebe v njem predstavljajo razumno verjetna tveganja, vključno s tveganji za varnost informacij, tako znotraj kot tudi zunaj zrakoplova, med drugim ukrepe za zaščito pred možnostjo večje odpovedi ali motnje delovanja katere koli nenameščene opreme.

1.4   Nenameščena oprema

1.4.1

Nenameščena oprema mora zagotavljati svojo varnostno funkcijo ali funkcijo, pomembno za varnost, kot je predvideno v vseh predvidljivih pogojih delovanja, razen če je navedeno funkcijo mogoče zagotoviti tudi z drugimi sredstvi.

1.4.2

Nenameščeno opremo mora biti mogoče uporabljati brez izjemne spretnosti ali moči.

1.4.3

Nenameščena oprema, ne glede na to, ali deluje pravilno ali ne, ne sme zmanjšati varnosti in ne sme ogrožati pravilnega delovanja druge opreme, sistema ali naprave.

1.5   Stalna plovnost

1.5.1

Da bi zagotovili ohranitev plovnostnega standarda za določen tip zrakoplova in vse pripadajoče dele med celotno obratovalno dobo zrakoplova, je treba pripraviti in dati na voljo vse dokumente, tudi navodila za stalno plovnost, ki so za to potrebni.

1.5.2

Zagotoviti je treba sredstva, ki omogočajo inšpekcijske preglede, nastavitev, mazanje, odstranitev ali zamenjavo delov in nenameščene opreme, če je to potrebno za zagotovitev stalne plovnosti.

1.5.3

Navodila za stalno plovnost morajo biti v obliki priročnika ali priročnikov, kot je ustrezno glede na količino podatkov, ki jih je treba zagotoviti. Priročniki morajo obsegati navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju, postopke za odpravljanje napak ter postopke inšpekcijskih pregledov v obliki, ki omogoča praktično uporabo.

1.5.4

Navodila za stalno plovnost morajo vsebovati plovnostne omejitve, ki določajo čas obvezne zamenjave, intervale med inšpekcijskimi pregledi in s tem povezane postopke inšpekcijskih pregledov.

2.   PLOVNOSTNI VIDIKI DELOVANJA IZDELKA

2.1

Dokazati je treba, da je bilo za zagotovitev varnosti oseb v zrakoplovu ali na tleh v času delovanja izdelka obravnavano naslednje:

(a) 

določiti je treba vrste operacij, za katere je zrakoplov potrjen, ter omejitve in informacije, potrebne za varno delovanje, vključno z okoljskimi omejitvami in okoljsko uspešnostjo;

(b) 

zrakoplov mora biti mogoče varno upravljati in manevrirati z njim v vseh predvidljivih pogojih delovanja, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več pogonskih sistemov, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova. Upoštevati je treba moč pilota, ureditev pilotske kabine, delovno obremenitev pilota in druge človeške dejavnike ter fazo leta in njegovo trajanje;

(c) 

iz ene faze leta v drugo mora biti mogoče gladko prehajati, ne da bi bili v katerem koli od verjetnih pogojev delovanja za to potrebni izjemna spretnost pilotiranja, zbranost, moč ali delovna obremenitev;

(d) 

zrakoplov mora biti dovolj stabilen, da pilot glede na fazo leta in njegovo trajanje ni preobremenjen;

(e) 

določiti je treba postopke za običajne operacije, primere odpovedi in izredne razmere;

(f) 

poskrbeti je treba za opozorila ali druga odvračalna sredstva, s katerimi se prepreči preseganje običajne obremenitvene ovojnice, kot je ustrezno za posamezen tip zrakoplova;

(g) 

lastnosti zrakoplova in njegovih sistemov morajo biti takšne, da omogočajo varen izhod iz skrajnih točk obremenitvene ovojnice, v katerih se lahko znajde zrakoplov.

2.2

Članom posadke morajo biti na voljo operativne omejitve in druge informacije, ki so potrebne za varno delovanje.

2.3

Delovanje izdelkov mora biti zavarovano pred nevarnostmi, ki so posledica neugodnih zunanjih in notranjih pogojev, vključno z okoljskimi pogoji.

(a) 

Zlasti – in kot je ustrezno za vrsto operacije – ne sme priti do nobenih nevarnih razmer zaradi izpostavljenosti pojavom, kot so med drugim neugodno vreme, strele, trki s pticami, polja z visokofrekvenčnim sevanjem, ozon itd., ki jih je ob upoštevanju velikosti in konfiguracije zrakoplova mogoče razumno pričakovati med delovanjem izdelka

(b) 

Potniške kabine morajo, kot je ustrezno za vrsto operacij, potnikom zagotavljati ustrezne potovalne pogoje in ustrezno zaščito pred vsemi pričakovanimi nevarnostmi, do katerih lahko pride med letalskimi operacijami ali zaradi izrednih razmer, vključno z nevarnostjo požara, dima, strupenih plinov in hitrega padca tlaka, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova. Poskrbeti je treba, da imajo potniki vse razumne možnosti, da se izognejo resnim poškodbam in hitro zapustijo zrakoplov, ter da so varni pred učinki sil pojemka v primeru zasilnega pristanka na kopnem ali na vodi. Zagotoviti je treba jasne in nedvoumne oznake ali obvestila, da bi osebe na krovu informirali o ustreznem varnem vedenju, mestih, na katerih se nahaja varnostna oprema, in njeni pravilni uporabi. Zahtevana varnostna oprema mora biti zlahka dostopna.

(c) 

Prostori za posadko morajo biti, kot je ustrezno za vrsto operacij, urejeni tako, da omogočajo lažje izvajanje letalskih operacij, tudi z omogočanjem situacijskega zavedanja, ter obvladovanje vseh predvidljivih okoliščin in izrednih razmer. Prostori za posadko s svojo ureditvijo ne smejo ogrožati sposobnosti posadke, da opravlja svoje naloge, zasnovani pa morajo biti tako, da onemogočajo motnje med operacijami in napačno uporabo krmil.

3.   ORGANIZACIJE (VKLJUČNO S FIZIČNIMI OSEBAMI, KI SE UKVARJAJO S PROJEKTIRANJEM, PROIZVODNJO, ZAGOTAVLJANJEM STALNE PLOVNOSTI ALI VZDRŽEVANJEM)

3.1

Kot je ustrezno za vrsto dejavnosti, se organizacijam izdajo odobritve, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

organizacija mora imeti na voljo potreba vsa sredstva za izvedbo dela v predvidenem obsegu. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, orodja in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b) 

organizacija mora, kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja, in njeno velikost, uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema;

(c) 

organizacija po potrebi sklene dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z bistvenimi zahtevami za plovnost iz te priloge;

(d) 

organizacija kot del sistema upravljanja iz točke (b) in ureditve iz točke (c) uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

3.2

Pogoji iz točk 3.1(c) in 3.1(d) ne veljajo v primeru organizacij za usposabljanje na področju vzdrževanja.

3.3

Fizične osebe, ki opravljajo vzdrževalna dela, morajo pridobiti in ohranjati raven teoretičnega znanja, praktičnih spretnosti in izkušenj, ki so ustrezne za tovrstne dejavnosti.

1. Pregled

,
Naslov Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 02.08.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32018R1139
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.