English - European Union - Aviation -

UREDBA (EU) 2018/1139 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (Besedilo velja za EGP)

UREDBA (EU) 2018/1139 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. julija 2018

o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91

(Besedilo velja za EGP)

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

1. Pregled

POGLAVJE I NAČELA

POGLAVJE II UPRAVLJANJE VARNOSTI V LETALSTVU

POGLAVJE III TEMELJNE ZAHTEVE

POGLAVJE IV SKUPNI SISTEM ZA CERTIFICIRANJE, NADZOR IN IZVRŠEVANJE

POGLAVJE V AGENCIJA EVROPSKE UNIJE ZA VARNOST V LETALSTVU

POGLAVJE VI KONČNE DOLOČBE

PRILOGA I

Zrakoplovi iz točke (d) člena 2(3)

1. Kategorije zrakoplovov s posadko, za katere se ta uredba ne uporablja:

(a)

zgodovinski zrakoplovi, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(i)

zrakoplovi, za katere:

—

je prvotni projekt nastal pred 1. januarjem 1955 in

—

se je proizvodnja končala pred 1. januarjem 1975;

ali

(ii)

zrakoplovi, ki imajo nedvomno zgodovinski pomen, ker:

—

so bili udeleženi v pomembnem zgodovinskem dogodku,

—

pomenijo pomemben korak v razvoju letalstva ali

—

so imeli pomembno vlogo v oboroženih silah države članice;

ali

(b)

zrakoplovi, posebej projektirani ali prilagojeni za raziskovalne, eksperimentalne ali znanstvene namene, ki bodo verjetno izdelani v zelo omejenem številu;

(c)

zrakoplovi, vključno z zrakoplovi, dobavljenimi v obliki sestavnih delov, ki jih vsaj v 51 % izdela in sestavi ljubitelj ali nepridobitno združenje ljubiteljev za svoje namene in brez komercialnih ciljev;

(d)

►C2 zrakoplovi, ki so jih uporabljale vojaške sile, razen če niso to zrakoplovi tipa, za katerega je Agencija prevzela standard za projektiranje; ◄

(e)

letala, katerih merljiva prevlečna hitrost ali najmanjša stalna hitrost letenja v pristajalni konfiguraciji ne presega 35 vozlov kalibrirane hitrosti (CAS), helikopterji, motorna padala, jadralna letala in motorna jadralna letala, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MTOM), kot so jo določile države članice in ki ne presega:

	Letalo/helikopter/motorno padalo/motorno jadralno letalo	Jadralno letalo	Amfibijsko ali vodno letalo/helikopter	Padalo za ponovni dvig, pritrjeno na konstrukcijo
Enosed	300 kg MTOM	250 kg MTOM	dodatnih 30 kg MTOM	dodatnih 15 kg MTOM
Dvosed	450 kg MTOM	400 kg MTOM	dodatnih 45 kg MTOM	dodatnih 25 kg MTOM
Če se amfibijsko ali vodno letalo/helikopter uporablja kot vodno letalo/helikopter in kot kopensko letalo/helikopter, mora biti njegova največja vzletna masa pod veljavno mejo MTOM.

(f)

eno- ali dvosedežni žiroplani, pri katerih MTOM ne presega 600 kg;

(g)

dvojniki zrakoplovov, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) ali (d), katerih strukturni projekt je podoben originalnemu zrakoplovu;

(h)

baloni in zračne ladje za eno ali dve osebi, katerih največja konstrukcijsko določena prostornina v primeru toplega zraka je 1 200 m3, v primeru drugih vzletnih plinov pa 400 m3;

(i)

vsi drugi zrakoplovi s posadko, katerih največja lastna masa, vključno z gorivom, ne presega 70 kg.

2. Poleg tega se ta uredba ne uporablja za:

(a)

privezane zrakoplove brez pogonskega sistema, kadar je največja dolžina vrvi 50 m in kadar:

(i)

je MTOM zrakoplova, vključno s tovorom, manj kot 25 kg, ali

(ii)

je v primeru zrakoplova, lažjega od zraka, njegova največja konstrukcijsko določena prostornina manjša od 40 m3;

(b)

privezane zrakoplove, pri katerih MTOM ne presega 1 kg.

PRILOGA II

Bistvene zahteve glede plovnosti

1. INTEGRITETA IZDELKA

Integriteto izdelka, vključno z zaščito pred tveganji za varnost informacij, je treba zagotoviti v vseh pričakovanih pogojih letenja med obratovalno dobo zrakoplova. Skladnost z vsemi zahtevami je treba dokazati z ocenjevanjem ali analizami, ki jih po potrebi spremljajo testi.

1.1 Strukture in materiali

1.1.1

Zagotoviti je treba integriteto strukture, vključno s pogonskim sistemom, v celotni operativni ovojnici zrakoplova in z zadostno rezervo zunaj nje ter jo vzdrževati med vso obratovalno dobo zrakoplova.

1.1.2

Vsi deli zrakoplova, katerih odpoved bi lahko zmanjšala integriteto strukture, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, ne da bi pri tem prišlo do škodljivih deformacij ali odpovedi. To vključuje vse dele z veliko maso in sredstva za njihovo pritrditev.

(a)

Treba je upoštevati vse kombinacije obremenitev, ki jih je mogoče razumno pričakovati v okviru mas, obsega območja težišča, operativne ovojnice in obratovalne dobe zrakoplova ter z zadostno rezervo zunaj tega okvira. To vključuje obremenitve zaradi sunkovitega vetra, izvajanja manevrov, vzdrževanja zračnega tlaka, premičnih površin, sistemov za krmiljenje in pogonskih sistemov med letom in na tleh.

(b)

Upoštevati je treba obremenitve in verjetne odpovedi, ki bi jih povzročili zasilni pristanki na kopnem ali na vodi.

(c)

Kot je ustrezno za vrsto operacije, morajo biti v odzivu strukture na take obremenitve zajeti dinamični učinki, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova.

1.1.3

Na zrakoplovu ne sme priti do nikakršne aeroelastične nestabilnosti in prekomernih vibracij.

1.1.4

Rezultat postopkov proizvodnje zrakoplova in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive strukturne lastnosti. Upoštevati je treba vse spremembe v obnašanju materiala, povezane z operativnim okoljem.

1.1.5

V največji možni meri je treba zagotoviti, da učinki cikličnih obremenitev, degradacije okolja ter naključnega in prikritega vira poškodbe ne zmanjšajo integritete strukture pod še sprejemljivo raven preostale trdnosti. V zvezi s tem je treba objaviti vsa potrebna navodila za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.2 Pogon

1.2.1

Integriteto pogonskega sistema (tj. motorja in, če je ustrezno, propelerja) je treba dokazati v celotni operativni ovojnici in z zadostno rezervo zunaj nje ter jo vzdrževati med vso obratovalno dobo pogonskega sistema, pri tem pa upoštevati vlogo pogonskega sistema v celotnem varnostnem konceptu zrakoplova.

1.2.2

Pogonski sistem mora v okviru deklariranih mej proizvajati potisk ali moč, ki se od njega zahteva, v vseh obveznih pogojih letenja, pri čemer je treba upoštevati okoljske učinke in pogoje.

1.2.3

Rezultat postopka proizvodnje pogonskega sistema in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive strukturne lastnosti. Upoštevati je treba vse spremembe v obnašanju materiala, povezane z operativnim okoljem.

1.2.4

Učinki cikličnih obremenitev, degradacije okolja ali degradacijo delovanja in verjetne poznejše odpovedi delov ne smejo zmanjšati integritete pogonskega sistema pod še sprejemljive ravni. V zvezi s tem je treba objaviti vsa navodila, ki so potrebna za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.2.5

Objaviti je treba vsa navodila, informacije in zahteve, potrebne za varno in pravilno povezavo med pogonskim sistemom in zrakoplovom.

1.3 Sistemi in oprema (razen nenameščene opreme):

1.3.1

Zrakoplov ne sme imeti nobenih projektivnih značilnosti ali podrobnosti, za katere so izkušnje pokazale, da so nevarne.

1.3.2

Zrakoplov, vključno s tistimi sistemi in opremo, ki so zahtevani za oceno projekta tipa ali na podlagi operativnih pravil, mora v svoji celotni operativni ovojnici in z zadostno varnostno rezervo zunaj nje ter v vseh predvidljivih pogojih delovanja delovati, kot je predvideno, pri čemer je treba upoštevati operativno okolje sistema ali opreme. Drugi sistemi ali oprema, ki niso zahtevani za certifikacijo tipa ali na podlagi operativnih pravil, ne glede na to, ali delujejo pravilno ali ne, ne smejo zmanjšati varnosti in ne smejo ogrožati pravilnega delovanja drugih sistemov ali opreme. Sisteme in opremo mora biti mogoče upravljati brez izjemne spretnosti ali moči.

1.3.3

Letalski sistemi in oprema, obravnavani ločeno in v medsebojni povezavi, morajo biti projektirani tako, da zaradi ene same odpovedi, ki ne velja za izjemno neverjetno, ne pride do popolne odpovedi, verjetnost odpovedi in resnost njenega učinka na zrakoplov in osebe na njem pa morata biti v obratnem sorazmerju. V zvezi z zgornjim merilom glede ene same odpovedi je sprejemljivo, da se predvidi toleranca za velikost in splošno konfiguracijo zrakoplova ter da zaradi tega lahko pri nekaterih delih in nekaterih sistemih na helikopterjih in manjših letalih pride do neskladja s tem merilom.

1.3.4

Posadki oziroma vzdrževalnemu osebju je treba na jasen, dosleden in nedvoumen način zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo za varno izvedbo leta, in informacije o nevarnih razmerah. Sistemi, oprema in krmila, vključno z znaki in obvestili, morajo biti projektirani in nameščeni tako, da se čim bolj zmanjšajo napake, ki bi lahko prispevale k nastanku nevarnosti.

1.3.5

Sprejeti je treba projektivne varnostne ukrepe za čim večje zmanjšanje nevarnosti, ki jih za zrakoplov in osebe v njem predstavljajo razumno verjetna tveganja, vključno s tveganji za varnost informacij, tako znotraj kot tudi zunaj zrakoplova, med drugim ukrepe za zaščito pred možnostjo večje odpovedi ali motnje delovanja katere koli nenameščene opreme.

1.4 Nenameščena oprema

1.4.1

Nenameščena oprema mora zagotavljati svojo varnostno funkcijo ali funkcijo, pomembno za varnost, kot je predvideno v vseh predvidljivih pogojih delovanja, razen če je navedeno funkcijo mogoče zagotoviti tudi z drugimi sredstvi.

1.4.2

Nenameščeno opremo mora biti mogoče uporabljati brez izjemne spretnosti ali moči.

1.4.3

Nenameščena oprema, ne glede na to, ali deluje pravilno ali ne, ne sme zmanjšati varnosti in ne sme ogrožati pravilnega delovanja druge opreme, sistema ali naprave.

1.5 Stalna plovnost

1.5.1

Da bi zagotovili ohranitev plovnostnega standarda za določen tip zrakoplova in vse pripadajoče dele med celotno obratovalno dobo zrakoplova, je treba pripraviti in dati na voljo vse dokumente, tudi navodila za stalno plovnost, ki so za to potrebni.

1.5.2

Zagotoviti je treba sredstva, ki omogočajo inšpekcijske preglede, nastavitev, mazanje, odstranitev ali zamenjavo delov in nenameščene opreme, če je to potrebno za zagotovitev stalne plovnosti.

1.5.3

Navodila za stalno plovnost morajo biti v obliki priročnika ali priročnikov, kot je ustrezno glede na količino podatkov, ki jih je treba zagotoviti. Priročniki morajo obsegati navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju, postopke za odpravljanje napak ter postopke inšpekcijskih pregledov v obliki, ki omogoča praktično uporabo.

1.5.4

Navodila za stalno plovnost morajo vsebovati plovnostne omejitve, ki določajo čas obvezne zamenjave, intervale med inšpekcijskimi pregledi in s tem povezane postopke inšpekcijskih pregledov.

2. PLOVNOSTNI VIDIKI DELOVANJA IZDELKA

2.1

Dokazati je treba, da je bilo za zagotovitev varnosti oseb v zrakoplovu ali na tleh v času delovanja izdelka obravnavano naslednje:

(a)

določiti je treba vrste operacij, za katere je zrakoplov potrjen, ter omejitve in informacije, potrebne za varno delovanje, vključno z okoljskimi omejitvami in okoljsko uspešnostjo;

(b)

zrakoplov mora biti mogoče varno upravljati in manevrirati z njim v vseh predvidljivih pogojih delovanja, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več pogonskih sistemov, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova. Upoštevati je treba moč pilota, ureditev pilotske kabine, delovno obremenitev pilota in druge človeške dejavnike ter fazo leta in njegovo trajanje;

(c)

iz ene faze leta v drugo mora biti mogoče gladko prehajati, ne da bi bili v katerem koli od verjetnih pogojev delovanja za to potrebni izjemna spretnost pilotiranja, zbranost, moč ali delovna obremenitev;

(d)

zrakoplov mora biti dovolj stabilen, da pilot glede na fazo leta in njegovo trajanje ni preobremenjen;

(e)

določiti je treba postopke za običajne operacije, primere odpovedi in izredne razmere;

(f)

poskrbeti je treba za opozorila ali druga odvračalna sredstva, s katerimi se prepreči preseganje običajne obremenitvene ovojnice, kot je ustrezno za posamezen tip zrakoplova;

(g)

lastnosti zrakoplova in njegovih sistemov morajo biti takšne, da omogočajo varen izhod iz skrajnih točk obremenitvene ovojnice, v katerih se lahko znajde zrakoplov.

2.2	Članom posadke morajo biti na voljo operativne omejitve in druge informacije, ki so potrebne za varno delovanje.

2.3

Delovanje izdelkov mora biti zavarovano pred nevarnostmi, ki so posledica neugodnih zunanjih in notranjih pogojev, vključno z okoljskimi pogoji.

(a)

Zlasti – in kot je ustrezno za vrsto operacije – ne sme priti do nobenih nevarnih razmer zaradi izpostavljenosti pojavom, kot so med drugim neugodno vreme, strele, trki s pticami, polja z visokofrekvenčnim sevanjem, ozon itd., ki jih je ob upoštevanju velikosti in konfiguracije zrakoplova mogoče razumno pričakovati med delovanjem izdelka

(b)

Potniške kabine morajo, kot je ustrezno za vrsto operacij, potnikom zagotavljati ustrezne potovalne pogoje in ustrezno zaščito pred vsemi pričakovanimi nevarnostmi, do katerih lahko pride med letalskimi operacijami ali zaradi izrednih razmer, vključno z nevarnostjo požara, dima, strupenih plinov in hitrega padca tlaka, pri čemer je treba upoštevati velikost in konfiguracijo zrakoplova. Poskrbeti je treba, da imajo potniki vse razumne možnosti, da se izognejo resnim poškodbam in hitro zapustijo zrakoplov, ter da so varni pred učinki sil pojemka v primeru zasilnega pristanka na kopnem ali na vodi. Zagotoviti je treba jasne in nedvoumne oznake ali obvestila, da bi osebe na krovu informirali o ustreznem varnem vedenju, mestih, na katerih se nahaja varnostna oprema, in njeni pravilni uporabi. Zahtevana varnostna oprema mora biti zlahka dostopna.

(c)

Prostori za posadko morajo biti, kot je ustrezno za vrsto operacij, urejeni tako, da omogočajo lažje izvajanje letalskih operacij, tudi z omogočanjem situacijskega zavedanja, ter obvladovanje vseh predvidljivih okoliščin in izrednih razmer. Prostori za posadko s svojo ureditvijo ne smejo ogrožati sposobnosti posadke, da opravlja svoje naloge, zasnovani pa morajo biti tako, da onemogočajo motnje med operacijami in napačno uporabo krmil.

3. ORGANIZACIJE (VKLJUČNO S FIZIČNIMI OSEBAMI, KI SE UKVARJAJO S PROJEKTIRANJEM, PROIZVODNJO, ZAGOTAVLJANJEM STALNE PLOVNOSTI ALI VZDRŽEVANJEM)

3.1

Kot je ustrezno za vrsto dejavnosti, se organizacijam izdajo odobritve, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

organizacija mora imeti na voljo potreba vsa sredstva za izvedbo dela v predvidenem obsegu. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, orodja in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b)

organizacija mora, kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja, in njeno velikost, uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema;

(c)

organizacija po potrebi sklene dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z bistvenimi zahtevami za plovnost iz te priloge;

(d)

organizacija kot del sistema upravljanja iz točke (b) in ureditve iz točke (c) uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

3.2	Pogoji iz točk 3.1(c) in 3.1(d) ne veljajo v primeru organizacij za usposabljanje na področju vzdrževanja.

3.3	Fizične osebe, ki opravljajo vzdrževalna dela, morajo pridobiti in ohranjati raven teoretičnega znanja, praktičnih spretnosti in izkušenj, ki so ustrezne za tovrstne dejavnosti.

PRILOGA III

Bistvene zahteve glede okoljske sprejemljivosti izdelkov

1. Izdelki morajo biti projektirani tako, da povzročajo čim manj hrupa, pri čemer se upošteva točka 4.

2. Izdelki morajo biti projektirani tako, da so njihove emisije čim manjše, pri čemer se upošteva točka 4.

3. Izdelki morajo biti projektirani tako, da so njihove emisije zaradi izhlapevanja ali odtekanja tekočin čim manjše, pri čemer se upošteva točka 4.

4. Upoštevati je treba vse kompromise med projektivnimi ukrepi za čim večje zmanjšanje hrupa, emisij različnih vrst in odtekanja tekočin.

5. Pri minimiziranju hrupa in emisij se upošteva celoten obseg običajnih pogojev delovanja in geografskih območij, kjer hrup in emisije, ki jih povzročajo zrakoplovi, zbujajo skrb.

6. Sistemi in oprema na zrakoplovih, ki so potrebni zaradi varstva okolja, morajo biti projektirani, izdelani in vzdrževani tako, da v vseh predvidljivih pogojih delovanja delujejo, kot je bilo predvideno. Biti morajo dovolj zanesljivi glede na njihov predvideni učinek na okoljsko sprejemljivost izdelka.

7. Treba je določiti navodila, postopke, načine, priročnike, omejitve in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za zagotavljanje stalne skladnosti letalskega izdelka z bistvenimi zahtevami iz te priloge, ter jih na jasen način zagotoviti predvidenim uporabnikom.

8. Organizacije, ki projektirajo, izdelujejo in vzdržujejo letalske izdelke, morajo:

(a)

imeti na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za zagotovitev skladnosti letalskega izdelka z bistvenimi zahtevami iz te priloge, in

(b)

po potrebi skleniti dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da bi zagotovili skladnost letalskega izdelka z bistvenimi zahtevami iz te priloge.

PRILOGA IV

Bistvene zahteve za letalsko posadko

1. USPOSABLJANJE PILOTOV

1.1 Splošno

Oseba, ki se usposablja za pilotiranje zrakoplova, mora biti dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohrani in pokaže ustrezno teoretično in praktično znanje.

1.2 Teoretično znanje

Pilot mora pridobiti in ohranjati raven znanja, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo na zrakoplovu, in je v sorazmerju s tveganji, povezanimi z vrsto dejavnosti. Tako znanje mora vključevati najmanj naslednje:

(a)

letalsko pravo;

(b)

splošno znanje o zrakoplovih;

(c)

tehnična vprašanja, ki se nanašajo na kategorijo zrakoplova;

(d)

izvedbo in načrtovanje leta;

(e)

človekove sposobnosti in omejitve;

(f)

meteorologijo;

(g)

navigacijo;

(h)

operativne postopke, vključno z upravljanjem virov;

(i)

načela letenja;

(j)

komunikacije in

(k)

netehnične spretnosti, vključno s prepoznavanjem in upravljanjem tveganj in napak.

1.3 Dokazovanje in ohranjanje teoretičnega znanja

1.3.1

Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja je treba dokazovati s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in, če je to ustrezno, z opravljanjem izpitov.

1.3.2

Pridobljeno teoretično znanje je treba ohranjati na ustrezni ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednim ocenjevanjem, izpiti, testi ali preverjanji. Pogostnost izpitov, testov ali preverjanj mora ustrezati ravni tveganja, povezanega z dejavnostjo.

1.4 Praktične spretnosti

Pilot mora pridobiti in ohranjati ustrezne praktične spretnosti za izvajanje svojih nalog na zrakoplovu. Take spretnosti morajo biti sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto dejavnosti, in morajo, če je to ustrezno glede na naloge, ki se izvajajo na zrakoplovu, zajemati naslednje:

(a)

dejavnosti pred letom in med njim, vključno z določitvijo zmogljivosti, mase in ravnotežja zrakoplova, pregledom in servisiranjem zrakoplova, upravljanjem goriva/energije, upoštevanjem vremenskih razmer, načrtovanjem poti letenja, omejitvami zračnega prostora in razpoložljivostjo vzletno-pristajalnih stez;

(b)

operacije na aerodromu in v šolskem krogu;

(c)

previdnostne ukrepe in postopke za izogibanje trčenjem;

(d)

upravljanje zrakoplova na podlagi zunanje vizualne reference;

(e)

letalske manevre, tudi v kritičnih razmerah, in s tem povezane manevre za izhod iz nepravilnih položajev, kolikor so tehnično izvedljivi;

(f)

vzletanje in pristajanje v običajnih razmerah in pri bočnem vetru;

(g)

letenje samo na podlagi instrumentov, kot je ustrezno za določeno vrsto dejavnosti;

(h)

operativne postopke, vključno s sposobnostjo timskega dela in upravljanjem virov, kot je ustrezno za določeno vrsto operacije in glede na to, ali ima posadka enega ali več članov;

(i)

navigacijo in izvajanje pravil letenja ter s tem povezanih postopkov z uporabo, kot je ustrezno, bodisi vizualnih referenc bodisi navigacijskih sredstev;

(j)

neobičajne operacije in operacije v izrednih razmerah, vključno s simuliranimi okvarami opreme zrakoplova;

(k)

upoštevanje postopkov služb zračnega prometa in komunikacijskih postopkov;

(l)

posebne vidike tipa ali razreda zrakoplova;

(m)

dodatno praktično usposabljanje, ki se lahko zahteva za zmanjšanje tveganj, povezanih z določenimi dejavnostmi, in

(n)

netehnične spretnosti, vključno s prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj in napak ob uporabi ustrezne metodologije za njihovo ocenjevanje v povezavi z oceno tehničnih spretnosti.

1.5 Dokaz in ohranjanje praktičnih spretnosti

1.5.1

Pilot mora izkazati, da lahko izvaja postopke in manevre na ravni usposobljenosti, ustrezni nalogam, ki se izvajajo na zrakoplovu, in sicer z:

(a)

upravljanjem zrakoplova v okviru njegovih omejitev;

(b)

ustrezno razsodnostjo in veščino pilotiranja;

(c)

uporabo letalskega znanja;

(d)

ohranjanjem nadzora nad zrakoplovom v vsakem trenutku, tako da je zagotovljen uspešen izid postopka ali manevra; in

(e)

netehničnimi spretnostmi, tudi s prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj in napak, ob uporabi ustrezne metodologije za njihovo ocenjevanje v povezavi z oceno tehničnih spretnosti.

1.5.2

Pridobljene praktične spretnosti je treba ohranjati na ustrezni ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednim ocenjevanjem, izpiti, testi ali preverjanji. Pogostnost izpitov, testov ali preverjanj mora ustrezati ravni tveganja, povezanega z dejavnostjo.

1.6 Znanje jezikov

Pilotovo znanje jezikov mora biti na ravni, ki ustreza nalogam, ki jih opravlja na zrakoplovu. Tako znanje vključuje:

(a)

sposobnost razumevanja dokumentov z vremenskimi informacijami;

(b)

uporabo letalskih rutnih, odletnih in priletnih kart ter s tem povezanih dokumentov z letalskimi informacijami in

(c)

sposobnost komuniciranja z drugimi letalskimi posadkami in navigacijskimi službami zračnega prometa v vseh fazah leta, vključno s pripravo na let, v jeziku, ki se uporablja za radijsko komunikacijo med letom.

1.7 Naprave za simulacijo letenja

Če se naprava za simulacijo letenja (FSTD) uporablja za usposabljanje ali dokazovanje, da je bila praktična spretnost pridobljena ali ohranjena, mora ta naprava ustrezati določeni ravni uspešnosti na tistih področjih, ki so pomembna za izvedbo zadevne naloge. Predvsem pa morajo replikacija konfiguracije, značilnosti upravljanja, zmogljivost zrakoplova in obnašanje sistemov ustrezno predstavljati zrakoplov.

1.8 Program usposabljanja

1.8.1

Usposabljanje mora potekati po programu usposabljanja.

1.8.2

Program usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

za vsako vrsto programa je treba pripraviti učni načrt in

(b)

program usposabljanja mora biti razčlenjen na teoretični in praktični del poučevanja letenja (vključno z usposabljanjem na simulatorju), če je to ustrezno.

1.9 Inštruktorji

1.9.1 Teoretično poučevanje

Teoretično poučevanje morajo izvajati ustrezno kvalificirani inštruktorji. Ti morajo:

(a)

imeti ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo, in

(b)

biti sposobni uporabljati ustrezne tehnike poučevanja.

1.9.2 Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja

Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja morajo izvajati ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:

(a)

izpolnjujejo zahteve glede teoretičnega znanja in izkušenj, ki ustrezajo izvajanemu usposabljanju;

(b)

sposobni so uporabljati ustrezne tehnike poučevanja;

(c)

tehnike poučevanja so vadili v tistih letalskih manevrih in postopkih, ki so predmet nameravanega poučevanja letenja;

(d)

izkazali so, da so usposobljeni za poučevanje na tistih področjih, na katerih bo potekalo poučevanje letenja, vključno s poučevanjem postopkov pred letom, po njem in na tleh, in

(e)

redno se udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi poučevanja.

Inštruktorji letenja, ki izvajajo usposabljanje na zrakoplovu, morajo biti hkrati pooblaščeni za opravljanje funkcije vodje zrakoplova na zrakoplovu, o katerem poučujejo, razen v primeru usposabljanja za nove tipe zrakoplovov.

1.10 Izpraševalci

Osebe, odgovorne za ocenjevanje usposobljenosti pilotov, morajo:

(a)

izpolnjevati zahteve za letalske inštruktorje ali inštruktorje za simulacije letenja in

(b)

biti sposobne oceniti usposobljenost pilotov ter izvajati teste in preverjanja letalskega znanja.

2. ZAHTEVANE IZKUŠNJE ZA PILOTE

Oseba, ki deluje kot član letalske posadke, inštruktor ali član izpitne komisije, mora pridobiti in ohranjati zadostne izkušnje za naloge, ki jih izvaja, razen če je v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, določeno, da se usposobljenost dokaže v skladu s točko 1.5.

3. ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST PILOTOV

3.1 Zdravstvena merila

3.1.1

Vsi piloti morajo redno dokazovati zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog ob upoštevanju vrste dejavnosti. Sposobnost je treba dokazati z ustreznim pregledom, opravljenim na podlagi dobre prakse letalske medicine in ob upoštevanju vrste dejavnosti ter morebitnih zmanjšanih psihičnih in fizičnih sposobnosti zaradi starosti.

Zdravstvena sposobnost, ki zajema fizično in psihično sposobnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi pilotu onemogočala:

(a)

izvajanje nalog, potrebnih za upravljanje zrakoplova;

(b)

izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času ali

(c)

pravilno zaznavanje njihovega okolja.

3.1.2

Kadar zdravstvena sposobnost ni v celoti dokazana, je mogoče izvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki zagotavljajo enakovredno varnost letenja.

3.2 Zdravniki za letalsko osebje

Zdravnik za letalsko osebje mora:

(a)

biti kvalificiran in imeti dovoljenje za opravljanje zdravniške prakse;

(b)

zaključiti usposabljanje iz letalske medicine in se udeleževati rednih osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi zdravstvene presoje, in

(c)

pridobiti praktično znanje in izkušnje v zvezi z razmerami, v kakršnih piloti izvajajo svoje naloge.

3.3 Zdravstveni centri za letalsko osebje

Zdravstveni centri za letalsko osebje morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

na voljo morajo imeti vsa sredstva, ki so potrebna za obseg odgovornosti, povezanih z njihovimi privilegiji. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, orodje in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b)

kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, morajo uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema ter

(c)

po potrebi morajo skleniti dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovijo stalno skladnost s temi zahtevami.

4. ČLANI KABINSKEGA OSEBJA

4.1 Splošno

Člani kabinskega osebja:

(a)

se morajo redno usposabljati, da dosežejo in ohranjajo ustrezno raven usposobljenosti za izvajanje dodeljenih varnostnih nalog, to usposobljenost pa je treba redno preverjati; in

(b)

morajo redno opravljati preglede zdravstvene sposobnosti za varno izvajanje dodeljenih varnostnih nalog. Sposobnost je treba dokazati z ustreznim pregledom, opravljenim na podlagi dobre prakse letalske medicine.

4.2 Program usposabljanja

4.2.1

Če je to ustrezno za vrsto operacije ali privilegija, mora usposabljanje potekati po programu usposabljanja.

4.2.2

Program usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

za vsako vrsto programa je treba pripraviti učni načrt in

(b)

program usposabljanja mora biti razčlenjen na teoretični in praktični del poučevanja (vključno z usposabljanjem na simulatorju), če je to ustrezno.

4.3 Inštruktorji kabinskega osebja

Poučevanje morajo izvajati ustrezno kvalificirani inštruktorji. Ti inštruktorji morajo:

(a)

imeti ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo;

(b)

sposobni so uporabljati ustrezne tehnike poučevanja; in

(c)

redno se udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi poučevanja.

4.4 Izpraševalci kabinskega osebja

Osebe, odgovorne za izpraševanje kabinskega osebja morajo:

▼C2

(a)

izpolnjevati zahteve za inštruktorje kabinskega osebja in

▼B

(b)

biti sposobne oceniti usposobljenost kabinskega osebja in izvesti izpite.

5. ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE

Organizacija za usposabljanje pilotov ali kabinskega osebja mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

na voljo ima vsa potrebna sredstva, ki so potrebna za obseg odgovornosti, povezanih z njeno dejavnostjo. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, orodje in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b)

organizacija mora, kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja, in njeno velikost, uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja, tudi tveganja, povezana s poslabšanjem standarda usposabljanja, in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema ter

(c)

po potrebi mora skleniti dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost s temi zahtevami.

PRILOGA V

Bistvene zahteve za operacije v zraku

1. SPLOŠNO

1.1

Leta ni dovoljeno opraviti, če člani posadke in po potrebi vse drugo osebje, ki sodeluje pri njegovi pripravi in izvedbi, niso seznanjeni z veljavno zakonodajo, predpisi in postopki, ki veljajo za izvajanje njihovih nalog in so določeni za območja, ki naj bi se prečkala, za aerodrome, ki naj bi se po načrtih uporabili, ter za letalska navigacijska sredstva, ki so z njimi povezana.

1.2	Let je treba izvesti ob upoštevanju operativnih postopkov za pripravo in izvedbo leta iz letalskega priročnika ali – če je tako zahtevano – iz operativnega priročnika.

1.3	Pred vsakim letom je treba opredeliti vloge in naloge vseh članov posadke. Vodja zrakoplova mora biti odgovoren za upravljanje in varnost zrakoplova ter varnost vseh članov posadke, potnikov in tovora na krovu.

1.4	Na nobenem zrakoplovu ni dovoljeno prevažati predmetov ali snovi, ki lahko pomenijo veliko tveganje za zdravje, varnost, premoženje ali okolje, kot so nevarne snovi, orožje in strelivo, razen če so uporabljeni posebni varnostni postopki in navodila za ublažitev s tem povezanih tveganj.

1.5	Vsi podatki, dokumenti, zapiski in informacije, potrebni za evidentiranje izpolnjevanja pogojev iz točke 5.3, morajo biti shranjeni za vsak let ter na voljo in zaščiteni pred nedovoljenim spreminjanjem najmanj v obdobju, ki ustreza vrsti operacije.

2. PRIPRAVA LETA

Leta ni dovoljeno začeti, če ni z razumnimi razpoložljivimi sredstvi ugotovljeno, da so zanj izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

za izvedbo leta so ob upoštevanju razpoložljive dokumentacije služb za letalske informacije na voljo ustrezni objekti in naprave, ki se neposredno zahtevajo za let in varno upravljanje zrakoplova, vključno s komunikacijskimi napravami in navigacijskimi pripomočki;

(b)

letalska posadka mora biti seznanjena z ustrezno reševalno opremo, potniki pa informirani o njeni lokaciji in uporabi. Letalski posadki in potnikom mora biti na voljo dovolj informacij o operaciji in nameščeni opremi v zvezi s postopki v sili in uporabo kabinske varnostne opreme;

(c)

vodja zrakoplova se mora prepričati, da:

(i)

je zrakoplov ploven, kot je navedeno v točki 6;

(ii)

je zrakoplov, če je to potrebno, ustrezno registriran in da so na krovu zrakoplova ustrezna potrdila o tem;

(iii)

so instrumenti in oprema iz točke 5, potrebni za izvedbo zadevnega leta, vgrajeni v zrakoplov in operativni, razen če niso bili opuščeni na podlagi veljavnega seznama minimalne opreme ali enakovrednega dokumenta;

(iv)

sta masa zrakoplova in mesto težišča taka, da omogočata izvedbo leta v okviru omejitev, določenih v dokumentaciji o plovnosti;

(v)

so kabinska in oddana prtljaga ter tovor pravilno naloženi in zavarovani in

(vi)

operativne omejitve za zrakoplov iz točke 4 med letom ne bodo nikoli prekoračene;

(d)

letalski posadki morajo biti na voljo informacije o meteoroloških razmerah za odhodni in namembni aerodrom ter po potrebi nadomestni aerodrom, pa tudi o razmerah na poti letenja. Posebno pozornost je treba nameniti potencialno nevarnim atmosferskim razmeram;

(e)

vzpostaviti je treba ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja ali načrte ravnanja ob izrednih dogodkih za soočanje s potencialno nevarnimi atmosferskimi razmerami, v katerih se zrakoplov lahko znajde med letom;

(f)

za let po pravilih vizualnega letenja morajo biti meteorološke razmere na načrtovani poti letenja take, da omogočajo upoštevanje teh pravil letenja. Za let po pravilih instrumentalnega letenja je treba določiti namembni in po potrebi nadomestni aerodrom ali aerodrome, na katerih lahko zrakoplov pristane, zlasti ob upoštevanju napovedanih meteoroloških razmer, razpoložljivosti navigacijskih služb zračnega prometa, zmogljivosti na tleh in postopkov instrumentalnega letenja, ki jih odobri država, v kateri sta namembni in/ali nadomestni aerodrom;

(g)

količina goriva/energije za pogon in potrošnega blaga na zrakoplovu mora zadostovati, da se ob upoštevanju meteoroloških razmer, vseh elementov, ki vplivajo na zmogljivost zrakoplova, ter vseh pričakovanih zamud med letom zagotovi varna izvedba načrtovanega leta. Poleg tega je treba imeti rezervo goriva/energije za nepredvidene razmere. Kadar je potrebno, je treba določiti postopke za upravljanje goriva/energije med letom.

3. LETALSKE OPERACIJE

Pri letalskih operacijah je treba upoštevati vse naslednje pogoje:

(a)

vsi člani posadke morajo – če je to ustrezno za tip zrakoplova – med vzletom in pristankom ter vedno, ko je po mnenju vodje zrakoplova to potrebno zaradi varnosti, sedeti na mestih za posadko in uporabiti predvidene zadrževalne sisteme;

(b)

če je to ustrezno za tip zrakoplova, morajo vsi člani letalske posadke, ki morajo svoje delo opravljati v pilotski kabini, biti in ostati na svojem mestu z zapetimi pasovi, razen v primeru fizioloških ali operativnih potreb v fazi letenja na potovalni višini;

(c)

če je to ustrezno za tip zrakoplova in vrsto operacije, mora vodja zrakoplova pred vzletom in pristankom ter med vožnjo po tleh in kadar koli meni, da je to zaradi varnosti potrebno, zagotoviti, da vsi potniki pravilno sedijo na svojih sedežih in da so pripeti z varnostnim pasom;

(d)

v vseh fazah leta je treba ohranjati ustrezno razdvajanje do drugih zrakoplovov in zagotavljati ustrezno višino nad ovirami. Takšno razdvajanje mora biti najmanj tolikšno, kot je glede na vrsto operacije predpisano z veljavnimi pravili letenja;

(e)

leta ni dovoljeno nadaljevati, razen če so znane razmere še naprej vsaj enakovredne razmeram iz točke 2. Poleg tega za let po pravilih instrumentalnega letenja prileta na aerodrom ni dovoljeno nadaljevati pod določenimi višinami ali zunaj določenega položaja, če niso izpolnjena predpisana merila glede vidljivosti;

(f)

v izrednih razmerah mora vodja zrakoplova zagotoviti, da so vsi potniki poučeni o zasilnih ukrepih, ki ustrezajo okoliščinam;

(g)

vodja zrakoplova mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da čim bolj zmanjša posledice motečega vedenja potnikov za let;

(h)

zrakoplov ne sme voziti po tleh na območju gibanja na aerodromu in ne sme imeti vključenega rotorja, če oseba, ki upravlja zrakoplov, ni ustrezno usposobljena;

(i)

po potrebi je treba uporabiti postopke, ki se uporabljajo za upravljanje goriva/energije med letom.

4. ZMOGLJIVOST ZRAKOPLOVA IN OPERATIVNE OMEJITVE

4.1

Zrakoplov je treba upravljati v skladu z njegovo dokumentacijo o plovnosti ter vsemi s tem povezanimi operativnimi postopki in omejitvami, kot je navedeno v odobrenem letalskem priročniku za zrakoplov ali enakovredni dokumentaciji, odvisno od primera. Letalski posadki mora biti na voljo letalski priročnik ali enakovredna dokumentacija, ki jo je treba za vsak zrakoplov posodabljati.

4.2	Ne glede na točko 4.1. se za operacije s helikopterji lahko dovoli trenuten let skozi območje omejene višine in hitrosti pod pogojem, da je zagotovljena varnost.

4.3	Zrakoplov je treba upravljati v skladu z veljavno okoljsko dokumentacijo.

4.4

Leta ni dovoljeno začeti ali nadaljevati, če pri načrtovani obratovalni masi in ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki pomembno vplivajo na njegovo raven zmogljivosti, načrtovana zmogljivost zrakoplova ne dopušča izvedbe vseh faz leta v okviru ustreznih razdalj/območij in brez ovir. Dejavniki zmogljivosti, ki pomembno vplivajo na vzlet, fazo letenja na potovalni višini in prilet/pristanek, so zlasti:

(a)

operativni postopki;

(b)

tlačna višina aerodroma;

(c)

vremenske razmere (temperatura, veter, padavine in vidljivost);

(d)

velikost, nagib in stanje vzletnega in pristajalnega področja ter

(e)

stanje konstrukcije zrakoplova in pogonskih sistemov ob upoštevanju možnega poslabšanja.

4.5	Take dejavnike je treba upoštevati neposredno kot operativne parametre ali posredno z odstopanji ali rezervami, ki se lahko predvidijo pri načrtovanju podatkov o zmogljivosti, kot je ustrezno za vrsto operacije.

5. INSTRUMENTI, PODATKI IN OPREMA

5.1	Zrakoplov mora biti opremljen z vso navigacijsko, komunikacijsko in drugo opremo, potrebno za načrtovani let, ob upoštevanju predpisov letalskega prometa in pravil letenja, ki veljajo za vse faze leta.

5.2	Ko je potrebno, mora biti zrakoplov opremljen z vso potrebno varnostno in medicinsko opremo ter opremo za evakuacijo in preživetje, pri čemer je treba upoštevati tveganja, povezana z območji letenja, načrtovanimi potmi letenja ter višino in trajanjem leta.

5.3	Vsi podatki, ki jih potrebuje letalska posadka za izvedbo leta, morajo biti posodobljeni in na voljo na krovu zrakoplova, pri čemer je treba upoštevati veljavne predpise letalskega prometa, pravila letenja, višino leta in območja letenja.

6. STALNA PLOVNOST IN OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST IZDELKOV

6.1

Zrakoplov je dovoljeno uporabljati samo, če:

(a)

je ploven in v stanju, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo upravljanje;

(b)

je operativna in reševalna oprema, potrebna za načrtovani let, v delovnem stanju;

(c)

sta dokument o plovnosti in, če je ustrezno, spričevalo o hrupu zrakoplova veljavna ter

(d)

je zrakoplov vzdrževan v skladu z veljavnimi zahtevami.

6.2	Pred vsakim letom ali serijo zaporednih letov je treba na zrakoplovu opraviti predvzletni pregled, da se ugotovi, ali je ustrezno pripravljen za načrtovani let.

6.3	Zrakoplova ni dovoljeno uporabljati, če ga po vzdrževanju ponovno ne sprostijo v obratovanje usposobljene osebe ali organizacije. Podpisano potrdilo o ponovni sprostitvi v obratovanje mora vsebovati zlasti osnovne podrobnosti o opravljenem vzdrževanju.

6.4

Evidenco, ki je potrebna za dokazovanje plovnosti in okoljske sprejemljivosti zrakoplova, je treba hraniti in zaščititi pred nedovoljenim spreminjanjem tako dolgo, kot je ustrezno v skladu z veljavnimi zahtevami glede stalne plovnosti, vse dokler informacije v njej niso nadomeščene z novimi, ki so po obsegu in podrobnostih enakovredne, v vsakem primeru pa ne manj kot 24 mesecev.

6.5

Vse spremembe in popravila morajo biti v skladu z bistvenimi zahtevami glede plovnosti in, kjer je to ustrezno, okoljske sprejemljivosti izdelkov. Dokazne podatke o skladnosti z zahtevami glede plovnosti in zahtevami glede okoljske sprejemljivosti izdelkov je treba hraniti in zaščititi pred nedovoljenim spreminjanjem.

6.6	Operator zrakoplova je odgovoren za to, da zagotovi, da tretja oseba, ki opravlja vzdrževanje, izpolnjuje njegove zahteve glede varnosti in varovanja.

7. ČLANI POSADKE

7.1	Število in sestavo letalske posadke je treba določiti ob upoštevanju: (a) certifikacijskih omejitev zrakoplova, po potrebi vključno s prikazom ustrezne evakuacije v sili; (b) konfiguracije zrakoplova ter (c) vrste in trajanja operacij.

7.2	Vodja zrakoplova mora biti pristojen za izdajanje vseh ukazov in sprejemanje vseh ustreznih ukrepov za zagotovitev varnosti leta, zrakoplova ter oseb in/ali premoženja, ki se na njem prevažajo.

7.3

V izrednih razmerah, ki ogrožajo let ali varnost zrakoplova in/ali oseb na njem, mora vodja zrakoplova sprejeti vse ukrepe, za katere meni, da so potrebni zaradi varnosti. Če so s takim ukrepanjem kršeni krajevni predpisi ali postopki, mora vodja zrakoplova o tem brez odlašanja uradno obvestiti ustrezne lokalne organe.

7.4	Brez poseganja v točko 8.12 je izredne ali neobičajne razmere, če se na krovu prevažajo potniki, dovoljeno simulirati samo, če so bili ti potniki pred vkrcanjem na let ustrezno obveščeni o tveganju, povezanem s tem, in se ga tudi zavedajo.

7.5

Noben član letalske posadke ne sme dovoliti, da bi se njegova sposobnost izvajanja nalog in sprejemanja odločitev zmanjšala do take mere, da bi bila zaradi posledic utrujenosti ogrožena varnost leta, pri čemer je treba med drugim upoštevati nakopičeno utrujenost, pomanjkanje spanja, število preletenih sektorjev, nočno delo ali spremembe časovnih pasov. Čas počitka mora biti dovolj dolg, da lahko člani letalske posadke premagajo utrujenost zaradi predhodnih nalog in se do začetka naslednjega letalskega delovnega časa dobro spočijejo.

7.6	Član letalske posadke ne sme opravljati dodeljenih nalog na zrakoplovu, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola ali če tega ni sposoben zaradi poškodbe, utrujenosti, zdravil, bolezni ali drugih podobnih vzrokov.

8. DODATNE ZAHTEVE ZA KOMERCIALNI ZRAČNI PREVOZ IN DRUGE OPERACIJE, KI SE IZVAJAJO Z LETALI, HELIKOPTERJI ALI ZRAKOPLOVI Z NAGIBNIM ROTORJEM IN ZA KATERE VELJAJO ZAHTEVE GLEDE CERTIFICIRANJA ALI IZJAVE

8.1

Operacije ni dovoljeno izvesti, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

operator zrakoplova mora neposredno ali posredno prek sporazumov s tretjimi osebami razpolagati s sredstvi, ki so potrebna za obseg operacij. Ta sredstva med drugim vključujejo zrakoplove, objekte in naprave, upravljavsko strukturo, osebje, opremo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b)

operator zrakoplova mora uporabljati samo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje ter za člane letalske posadke in drugo ustrezno osebje izvajati in posodabljati programe usposabljanja in preverjanja, potrebne za zagotovitev veljavnosti njihovih certifikatov, ratingov in kvalifikacij;

(c)

kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, mora operator zrakoplova uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema;

(d)

operator zrakoplova kot del sistema upravljanja iz točke (c) uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

8.2

Operacijo je dovoljeno izvesti samo v skladu z operativnim priročnikom operatorja zrakoplova. Tak priročnik mora vsebovati vsa potrebna navodila, informacije in postopke za vse zrakoplove, ki se uporabljajo, ter za izvajanje nalog operativnega osebja. Treba je navesti omejitve, ki se uporabljajo za čas letenja, letalski delovni čas in čas počitka za člane letalske posadke. Operativni priročnik in njegove revizije morajo biti v skladu z odobrenim letalskim priročnikom in po potrebi dopolnjene.

▼C2

8.3	Operator zrakoplova uvede ustrezne postopke, kot je ustrezno, s katerimi čim bolj zmanjša posledice motečega vedenja potnikov za varnost letalske operacije.

▼B

8.4

Operator zrakoplova mora pripraviti in posodabljati programe varovanja, prilagojene zrakoplovu in vrsti operacije, med drugim zlasti:

(a)

zagotavljanje varovanja v prostoru za posadko;

(b)

kontrolni seznam za postopke pregleda zrakoplova;

(c)

programe usposabljanja ter

(d)

zaščito elektronskih in računalniških sistemov, da bi preprečili namerne in nenamerne motnje in okvare sistemov.

8.5	Ko bi lahko ukrepi ogrozili varnost operacij, je treba oceniti tveganja in vzpostaviti ustrezne postopke za ublažitev varnostnih tveganj, za kar je lahko potrebna uporaba posebne opreme.

8.6	Operator zrakoplova mora enega od pilotov iz letalske posadke določiti za vodjo zrakoplova.

8.7

Za preprečevanje utrujenosti je treba uporabljati sistem za obvladovanje utrujenosti. Tak sistem mora upoštevati čas letenja, letalski delovni čas, delovni čas in prilagojeni čas počitka za en let ali serijo letov. Omejitve, določene v okviru sistema za obvladovanje utrujenosti, morajo upoštevati vse zadevne dejavnike, ki povzročajo utrujenost, kot so zlasti število preletenih sektorjev, prečkanje časovnih pasov, pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, pozicioniranje, skupni delovni čas v danih obdobjih, razdelitev dodeljenih nalog med člane letalske posadke in tudi zagotavljanje večjega števila članov letalske posadke.

8.8	Operator zrakoplova mora zagotoviti, da naloge iz točke 6.1 in tiste iz točk 6.4 in 6.5 nadzoruje organizacija, odgovorna za zagotavljanje stalne plovnosti, ki mora izpolnjevati zahteve iz točke 3.1 Priloge II ter točk 7 in 8 Priloge III.

8.9	Operator zrakoplova mora zagotoviti, da potrdilo o sprostitvi v obratovanje, ki je zahtevano v točki 6.3, izda organizacija, usposobljena za vzdrževanje izdelkov, delov in nenameščene opreme. Ta organizacija izpolnjuje zahteve iz točke 3.1 Priloge II.

8.10	Organizacija iz točke 8.8 v pomoč zadevnemu osebju in za njegovo usmerjanje sestavi priročnik, ki vsebuje opis vseh postopkov organizacije v zvezi s stalno plovnostjo.

8.11	Članom posadke mora biti po potrebi na voljo sistem kontrolnega seznama za uporabo v vseh fazah upravljanja zrakoplova v običajnih, neobičajnih in izrednih razmerah in okoliščinah. Treba je vzpostaviti postopke za vse razumno predvidljive izredne razmere.

8.12	Izrednih ali neobičajnih razmer ni dovoljeno simulirati, kadar se prevažajo potniki ali tovor.

PRILOGA VI

Bistvene zahteve za usposobljene subjekte

1. Usposobljeni subjekt, njegov direktor in osebje, odgovorno za izvajanje nalog certificiranja in nadzora, ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki sodelovati pri projektiranju, proizvodnji, trženju ali vzdrževanju izdelkov, delov, nenameščene opreme, sestavnih delov ali sistemov ali pri njihovih operacijah, zagotavljanju storitev ali uporabi. To ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med vključenimi organizacijami in usposobljenim subjektom.

Prvi pododstavek ne preprečuje, da bi bila organizacija, ustanovljena z namenom spodbujanja zračnih športov ali rekreacijskega letalstva, upravičena do akreditacije za status usposobljenega subjekta, če akreditacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da je vzpostavila ustrezne ureditve za preprečevanje navzkrižja interesov.

2. Usposobljeni subjekt in osebje, odgovorno za izvajanje nalog certificiranja in nadzora, morajo izvajati svoje dolžnosti s čim večjo strokovno neoporečnostjo in tehnično usposobljenostjo ter ne smejo biti pod pritiskom in prejemati nikakršnih spodbud, zlasti ne spodbud finančne narave, ki bi lahko vplivale na njihovo presojo in odločitve ali rezultate njihovih nalog certificiranja in nadzora, zlasti ne od oseb ali skupin oseb, ki jih ti rezultati zadevajo.

3. Usposobljeni subjekt mora zaposlovati osebje in razpolagati s sredstvi, ki so potrebna za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih s postopkom certificiranja in nadzora; imeti mora tudi dostop do opreme, ki je potrebna za izredna preverjanja.

4. Usposobljeni subjekt in njegovo osebje, odgovorno za preiskave, morata:

(a)

zaključiti dobro tehnično in poklicno usposabljanje ali imeti zadostno strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami pri zadevnih dejavnostih;

(b)

zadovoljivo poznati zahteve glede nalog certificiranja in nadzora, ki jih opravljata, in imeti zadostne izkušnje s temi postopki;

(c)

biti sposobna pripravljati izjave, evidence in poročila, ki dokazujejo, da so bile naloge certificiranja in nadzora izvedene.

5. Zagotovljena mora biti nepristranskost osebja, ki je odgovorno za naloge certificiranja in nadzora. Njihovo nagrajevanje ne sme biti odvisno od števila opravljenih preiskav niti od rezultatov teh preiskav.

6. Usposobljeni subjekt mora skleniti zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb, razen če njegovo odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo.

7. Osebje usposobljenega subjekta je zavezano varovanju poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, ki jih je pridobilo pri opravljanju svojih nalog v okviru te uredbe.

PRILOGA VII

Bistvene zahteve za aerodrome

1. FIZIČNE ZNAČILNOSTI, INFRASTRUKTURA IN OPREMA

1.1 Območje gibanja

1.1.1

Aerodromi imajo določeno območje za pristajanje in vzletanje zrakoplovov, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

območje za vzletanje in pristajanje ima dimenzije in značilnosti, ki ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi uporabljali aerodrom;

(b)

območje za vzletanje in pristajanje ima, kjer je ustrezno, nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se operacije zrakoplovov, ki naj bi ga uporabljali. Območja, ki niso namenjena ponavljajočim se operacijam zrakoplovov, morajo biti le sposobna nositi težo zrakoplovov;

(c)

območje za vzletanje in pristajanje je projektirano tako, da je zagotovljen odvod vode in da se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov;

(d)

naklon in spremembe naklona območja za vzletanje in pristajanje ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov;

(e)

značilnosti površine območja za vzletanje in pristajanje ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi ga uporabljali, ter

(f)

na območju za vzletanje in pristajanje ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov.

1.1.2

Kadar je več določenih območij za vzletanje in pristajanje, so ta taka, da ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

1.1.3

Določeno območje za vzletanje in pristajanje je obdano z opredeljenimi površinami. Te površine so namenjene zaščiti zrakoplovov, ki letijo nad njimi med operacijami vzletanja in pristajanja, ali ublažitvi posledic v primeru, da zrakoplov pristane pred območjem za vzletanje in pristajanje, da zapelje bočno s tega območja ali da izleti s tega območja po pristanku, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

te površine imajo dimenzije, ki ustrezajo predvidenim operacijam zrakoplovov;

(b)

naklon in spremembe naklona teh območij ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov;

(c)

na teh površinah ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov. S tem ni izključena možnost, da se na teh površinah nahaja lomljiva oprema, če je ta potrebna za podporo operacijam zrakoplovov, in

(d)

vsaka izmed teh površin ima nosilnost, ki ustreza njenemu namenu.

1.1.4

Območja aerodromov, skupaj s pripadajočo neposredno okolico, namenjena vožnji po tleh in parkiranju zrakoplovov, so projektirana tako, da omogočajo varno upravljanje zrakoplovov, ki naj bi uporabljali posamezna območja, v vseh predvidenih pogojih, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

ta območja imajo nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se operacije zrakoplovov, ki naj bi uporabljali ta območja, izvzeta pa so območja, ki naj bi se uporabljala samo občasno in ki morajo biti le sposobna nositi težo zrakoplovov;

(b)

ta območja so projektirana tako, da je zagotovljen odvod vode in se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov;

(c)

naklon in spremembe naklona teh območij ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov;

(d)

značilnosti površine teh območij ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi jih uporabljali, in

(e)

na teh območjih ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za zrakoplove. S tem ni izključeno, da se oprema, ki je potrebna za to območje, namesti na posebej določene položaje ali cone.

1.1.5

Druga infrastruktura za zrakoplove je projektirana tako, da uporaba te infrastrukture ne pomeni nesprejemljivega tveganja za zrakoplove, ki jo uporabljajo.

1.1.6

Konstrukcije, stavbe, oprema ali skladiščne površine so nameščene in projektirane tako, da ne pomenijo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

1.1.7

Zagotovijo se ustrezna sredstva, ki nepooblaščenim osebam, nepooblaščenim vozilom ali živalim, ki so dovolj velike, da pomenijo nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov, preprečujejo vstop na območje gibanja brez poseganja v nacionalne in mednarodne določbe za zaščito živali.

1.2 Višina nad ovirami

1.2.1

Za zaščito zrakoplovov, ki se približujejo aerodromu z namenom pristanka, ali zrakoplovov, ki vzletajo z aerodroma, se določijo prihodne in odhodne poti ali območja letenja. Take poti ali območja letenja zrakoplovom zagotavljajo ustrezno višino nad ovirami na območju, ki obdaja aerodrom, ob upoštevanju lokalnih fizičnih značilnosti.

1.2.2

Taka višina nad ovirami ustreza fazi leta in vrsti operacije, ki se izvaja. Upošteva se tudi oprema, ki se uporablja za določanje položaja zrakoplova.

1.3 Oprema aerodroma za zagotavljanje varnosti, vključno z vizualnimi in nevizualnimi pripomočki

1.3.1

Pripomočki ustrezajo namenu, biti morajo prepoznavni in uporabnikom zagotavljati nedvoumne informacije v vseh nameravanih operativnih pogojih.

1.3.2

Oprema aerodroma za zagotavljanje varnosti, deluje, kot je predvideno, v vseh predvidljivih pogojih delovanja. V okviru pogojev delovanja ali v primeru okvare oprema aerodroma za zagotavljanje varnosti ne sme povzročiti nesprejemljivega tveganja za varnost v letalstvu.

1.3.3

Pripomočki in njihov sistem električnega napajanja so projektirani tako, da okvare ne povzročijo neustreznih, zavajajočih ali nezadostnih informacij za uporabnike ali prekinitve kakršne koli bistvene storitve.

1.3.4

Zagotovijo se ustrezni načini zaščite, ki preprečujejo nastanek škode ali motenj v delovanju tovrstnih pripomočkov.

1.3.5

Viri sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov ne motijo delovanja aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali ogrožajo njihovega delovanja.

1.3.6

Informacije o delovanju in uporabi opreme aerodroma za zagotavljanje varnosti se dajo na razpolago ustreznemu osebju, vključno z jasno navedbo okoliščin, ki lahko povzročijo nesprejemljiva tveganja za varnost v letalstvu.

1.4 Podatki o aerodromu

1.4.1

Določijo in posodabljajo se podatki, ki so relevantni za aerodrom in razpoložljive službe.

1.4.2

Podatki so natančni, berljivi, popolni in nedvoumni. Ohranijo se pristnost in ustrezne ravni integritete.

1.4.3

Podatki se uporabnikom in zadevnim izvajalcem ANS zagotavljajo pravočasno s pomočjo dovolj varne in hitre metode komuniciranja.

2. OPERACIJE IN UPRAVLJANJE

2.1 Odgovornosti operatorja aerodroma

Operator aerodroma je odgovoren za obratovanje aerodroma. Operator aerodroma ima naslednje odgovornosti:

(a)

operator aerodroma ima neposredno ali prek dogovorov s tretjimi osebami na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za zagotovitev varnega upravljanja zrakoplovov na aerodromu. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b)

operator aerodroma preveri, da so zahteve iz točke 1 vedno izpolnjene, ali pa sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z neizpolnjevanjem zahtev. Vzpostavijo in uporabljajo se postopki, s katerimi so o takih ukrepih pravočasno obveščeni vsi uporabniki;

(c)

operator aerodroma neposredno ali prek dogovorov s tretjimi osebami vzpostavi in izvaja ustrezen program obvladovanja tveganj za prostoživeče živali na aerodromih;

(d)

operator aerodroma neposredno ali prek dogovorov s tretjimi osebami zagotovi, da je gibanje vozil in oseb na območju gibanja in drugih operativnih območjih usklajeno z gibanjem zrakoplova, da se preprečijo trčenja in škoda na zrakoplovih;

(e)

operator aerodroma zagotovi, da so po potrebi vzpostavljeni in da se izvajajo postopki za zmanjšanje tveganj, povezanih z operacijami na aerodromu pozimi, v slabih vremenskih razmerah, ob zmanjšani vidljivosti ali ponoči;

(f)

operator aerodroma sklene dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge za aerodrome. Te organizacije med drugim vključujejo operatorje zrakoplovov, izvajalce ANS, izvajalce storitev zemeljske oskrbe, izvajalce storitev upravljanja ploščadi in druge organizacije, katerih dejavnosti ali izdelki lahko vplivajo na varnost zrakoplovov;

(g)

operator aerodroma preveri, ali imajo organizacije, ki skladiščijo in dobavljajo gorivo/energijo za pogon za zrakoplove, vzpostavljene postopke, ki zrakoplovom zagotavljajo neonesnaženo gorivo/energijo za pogon ustrezne specifikacije;

(h)

priročniki za upravljanje in vzdrževanje opreme aerodroma so na voljo, se uporabljajo v praksi ter zajemajo navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju ter postopke za odpravljanje napak in postopke inšpekcijskih pregledov;

(i)

operator aerodroma neposredno ali prek dogovorov s tretjimi osebami vzpostavi in nato izvaja načrt aerodroma za izredne razmere, ki zajema možne scenarije v izrednih razmerah, do katerih lahko pride na aerodromu ali v njegovi okolici. Ta načrt je po potrebi usklajen z načrtom skupnosti za izredne razmere;

(j)

operator aerodroma neposredno ali prek dogovorov s tretjimi osebami zagotovi, da so na aerodromu zagotovljene ustrezne reševalne in gasilske službe. Take službe se v primeru incidenta ali nesreče hitro odzovejo ter vključujejo vsaj opremo, sredstva za gašenje in zadostno število članov osebja;

(k)

operator aerodroma za operacije na aerodromu in njegovo vzdrževanje uporablja samo usposobljeno in kvalificirano osebje ter neposredno ali prek dogovorov s tretjimi osebami izvaja in posodablja programe usposabljanja in preverjanja za zagotovitev stalne usposobljenosti vsega zadevnega osebja;

(l)

operator aerodroma zagotovi, da so vse osebe, ki jim je dovoljen dostop na območje gibanja ali druga operativna območja brez spremstva, ustrezno usposobljene in kvalificirane za tak dostop;

(m)

reševalno in gasilsko osebje je ustrezno usposobljeno in kvalificirano za delovanje v okolju aerodroma. Operator aerodroma neposredno ali prek dogovorov s tretjimi osebami izvaja in posodablja programe usposabljanja in preverjanja za zagotovitev stalne usposobljenosti tega osebja; in

(n)

vse osebje reševalne in gasilske službe, od katerega se lahko zahteva, da posreduje v letalskih izrednih razmerah, redno dokazuje zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog ob upoštevanju vrste dejavnosti. V tem okviru zdravstvena sposobnost, ki zajema fizično in psihično sposobnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi temu osebju onemogočala:

—

izvajanje nalog, potrebnih za delovanje v letalskih izrednih razmerah,

—

izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času ali

—

pravilno zaznavanje njihovega okolja.

2.2 Sistemi upravljanja

2.2.1

Kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, mora operator aerodroma izvajati in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema.

2.2.2

Operator aerodroma kot del sistema upravljanja iz točke 2.2.1 uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer prispeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Pri analizi informacij, pridobljenih s tem sistemom poročanja, po potrebi sodelujejo osebe, navedene v točki 2.1(f). Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

2.2.3

Operator aerodroma pripravi priročnik aerodroma in deluje v skladu z njim. Taki priročniki vsebujejo vsa potrebna navodila, informacije in postopke za aerodrom, sistem upravljanja ter izvajanje nalog operativnega in vzdrževalnega osebja.

3. OKOLICA AERODROMA

3.1.1

V zračnem prostoru v okolici območij gibanja na aerodromu ne sme biti nobenih ovir, da bi bilo mogoče predvidene operacije zrakoplovov na aerodromih izvajati brez nesprejemljivega tveganja, ki bi ga povzročila postavitev ovir v okolici aerodroma. Zato je treba pripraviti, uvesti in nenehno spremljati površine, na katerih se nadzirajo ovire, da bi zaznali vsak vdor, ki ni v skladu s pravili.

3.1.2

Za vsako kršitev na teh površinah je potrebna ocena, da bi ugotovili, ali predmet povzroča nesprejemljivo tveganje. Vsi predmeti, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje, se odstranijo ali pa se sprejme ustrezen blažilni ukrep, da se zaščitijo zrakoplovi, ki uporabljajo aerodrom.

3.1.3

O vseh preostalih ovirah se objavi obvestilo, po potrebi pa se označijo in, če je nujno, tudi osvetlijo, da bi bile vidne.

3.2

Nevarnosti, povezane s človeškimi dejavnostmi in uporabo zemljišča, med drugim tiste, ki so navedene na spodnjem seznamu, se spremljajo. Tveganje, ki ga povzročajo, se oceni in ustrezno zmanjša:

(a)

vsak razvoj ali sprememba uporabe zemljišča na območju aerodroma;

(b)

možnost turbulence, ki bi jo povzročila ovira;

(c)

uporaba nevarnih, nejasnih in zavajajočih luči;

(d)

zaslepitev, ki bi jo povzročile velike in visoko odsevne površine;

(e)

ustvarjanje območij, ki bi lahko spodbudila dejavnost divjih živali v okolici območja gibanja na aerodromu, ali

(f)

viri nevidnega sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov, ki lahko motijo delovanje aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali ogrožajo njihovo delovanje.

3.3	Države članice zagotovijo, da je za primere letalskih izrednih razmer, do katerih lahko pride na lokalnem območju aerodroma, pripravljen načrt za izredne razmere.

4. STORITVE ZEMELJSKE OSKRBE

4.1 Odgovornosti izvajalca storitev zemeljske oskrbe

Izvajalec storitev zemeljske oskrbe je odgovoren za varno izvajanje svojih dejavnosti na aerodromu. Izvajalec ima naslednje odgovornosti:

(a)

izvajalec ima na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za zagotovitev varnega opravljanja storitev na aerodromu. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo in material;

(b)

izvajalec ravna v skladu s postopki iz priročnika aerodroma, tudi tistimi v zvezi s premiki njegovih vozil, opreme in osebja ter v zvezi s tveganji, povezanimi z obratovanjem aerodroma pozimi, ponoči in v slabih vremenskih razmerah;

(c)

izvajalec izvaja storitve zemeljske oskrbe v skladu s postopki in navodili operatorja zrakoplova, za katerega izvaja te storitve;

(d)

izvajalec zagotovi, da so priročniki za obratovanje in vzdrževanje opreme za zemeljsko oskrbo na razpolago, da se uporabljajo v praksi ter da zajemajo navodila za obratovanje, vzdrževanje in popravila, informacije o servisiranju ter postopke za odpravljanje napak in postopke inšpekcijskih pregledov;

(e)

izvajalec uporablja samo ustrezno usposobljeno in kvalificirano osebje ter zagotavlja izvajanje in posodabljanje programov usposabljanja in preverjanja za zagotovitev stalne usposobljenosti vsega zadevnega osebja;

(f)

izvajalec zagotovi, da je njegovo osebje fizično in psihično sposobno zadovoljivo izvajati svoje naloge, pri čemer upošteva vrsto dejavnosti, ki jo osebje izvaja, ter zlasti njene možne posledice za varnost in varovanje.

4.2 Sistemi upravljanja

4.2.1

Kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, izvajalec uvede in vzdržuje sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladuje varnostna tveganja in si prizadeva za nenehno izboljševanje tega sistema. Tak sistem se uskladi s sistemom upravljanja operatorja aerodroma.

4.2.2

Izvajalec kot del sistema upravljanja iz točke 4.2.1 uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Izvajalec brez poseganja v druge obveznosti poročanja o vseh dogodkih poroča prek sistema poročanja operatorja aerodroma, operatorja zrakoplovov in po potrebi prek sistema izvajalca služb zračnega prometa. Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije.

4.2.3

Izvajalec oblikuje priročnik za storitve zemeljske oskrbe in deluje v skladu z njim. Tak priročnik vsebuje vsa potrebna navodila, informacije in postopke za izvajanje storitev, sistem upravljanja in izvajanje nalog osebja, ki te storitve izvaja.

5. STORITVE UPRAVLJANJA PLOŠČADI

5.1	Izvajalec storitev upravljanja ploščadi izvaja storitve v skladu z operativnimi postopki iz priročnika aerodroma.

5.2	Kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, izvajalec storitev upravljanja ploščadi izvaja in vzdržuje sistem upravljanja, tudi upravljanja varnosti, da zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge;

5.3	Izvajalec storitev upravljanja ploščadi sklene uradne dogovore z operatorjem aerodroma in izvajalcem služb zračnega prometa, v katerih je opredeljen obseg storitev, ki se zagotavljajo;

5.4

Izvajalec storitev upravljanja ploščadi kot del sistema upravljanja iz točke 5.2. uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti. Izvajalec brez poseganja v druge obveznosti poročanja o vseh dogodkih poroča prek sistema poročanja operatorja aerodroma in po potrebi prek sistema izvajalca služb zračnega prometa;

5.5	Izvajalec storitev upravljanja ploščadi sodeluje pri programih varnosti, ki jih uvede operator aerodroma.

6. DRUGO

Operator aerodroma brez poseganja v odgovornosti operatorja zrakoplova zagotovi, da – razen v izrednih razmerah, ko se zrakoplov preusmeri na nadomestni aerodrom, ali v drugih, za posamezne primere določenih okoliščinah – zrakoplovom, ki pri projektiranju aerodroma in v okviru njegovih operativnih postopkov načeloma niso bili predvideni, ni dovoljeno uporabljati aerodroma ali njegovih delov.

PRILOGA VIII

Bistvene zahteve za ATM/ANS in za kontrolorje zračnega prometa

1. UPORABA ZRAČNEGA PROSTORA

1.1	Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki se uporabljajo za dejavnosti iz člena 2(3)(a), so v vseh fazah leta ali na območju gibanja na aerodromu upravljani v skladu s skupnimi splošnimi operativnimi pravili in vsemi ustreznimi postopki, določenimi za uporabo zračnega prostora.

1.2	Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki se uporabljajo za dejavnosti iz člena 2(3)(a), so opremljeni z zahtevanimi sestavnimi deli in ustrezno upravljani. Sestavni deli, ki se uporabljajo v okviru sistema ATM/ANS, izpolnjujejo zahteve iz točke 3.

2. SLUŽBE

2.1 Letalske informacije in podatki za uporabnike zračnega prostora za namene zračne plovbe

2.1.1

Podatki, ki se uporabljajo kot vir letalskih informacij, so dovolj kakovostni, popolni, aktualni in pravočasno zagotovljeni.

2.1.2

Letalske informacije so točne, popolne, aktualne, nedvoumne in izvirajo iz legitimnih virov ter so ustrezne integritete in v obliki, primerni za uporabnike.

2.1.3

Razširjanje takih letalskih informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred namernimi in nenamernimi posegi in popačenjem.

2.2 Meteorološke informacije

2.2.1

Podatki, ki se uporabljajo kot vir letalskih meteoroloških informacij, so dovolj kakovostni, popolni in aktualni.

▼C2

2.2.2

Letalske meteorološke informacije so v čim večji možni meri natančne, popolne, aktualne, so ustrezne integritete in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov zračnega prostora. Letalske meteorološke informacije izvirajo iz legitimnih virov.

▼B

2.2.3

Razširjanje takih letalskih meteoroloških informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred motnjami in popačenjem.

2.3 Službe zračnega prometa

2.3.1

Podatki, ki se uporabljajo kot vir za zagotavljanje služb zračnega prometa, so pravilni, popolni in aktualni.

2.3.2

Zagotavljanje služb zračnega prometa je dovolj natančno, popolno, aktualno in nedvoumno, da izpolnjuje potrebe uporabnikov po varnosti.

2.3.3

Avtomatizirana orodja, ki zagotavljajo informacije ali nasvete uporabnikom, so pravilno projektirana, izdelana in vzdrževana, da so ustrezna za predvideno uporabo.

2.3.4

Službe kontrole zračnega prometa in s tem povezani postopki zagotavljajo ustrezno razdvajanje med zrakoplovi in na manevrskih površinah aerodroma preprečujejo trčenja med zrakoplovi in ovirami ter po potrebi pomagajo pri zaščiti pred drugimi nevarnostmi v zraku in zagotavljajo hitro in pravočasno usklajevanje z vsemi zadevnimi uporabniki in sosednjimi volumni zračnega prostora.

2.3.5

Komunikacija med službami zračnega prometa in zrakoplovi ter med zadevnimi enotami služb zračnega prometa je pravočasna, jasna, pravilna in nedvoumna ter zaščitena pred motnjami, vsi udeleženi akterji pa jo morajo razumeti in po potrebi potrditi.

2.3.6

Zagotovijo se ukrepi za zaznavanje morebitnih izrednih razmer in po potrebi za sprožitev učinkovite iskalne in reševalne akcije. Ti ukrepi zajemajo vsaj ustrezne mehanizme alarmiranja, usklajevalne ukrepe in postopke, sredstva in osebje za učinkovito pokrivanje območja odgovornosti.

▼M3

2.3a. Službe za podatke o zračnem prometu

2.3a.1. Zbrani podatki o zračnem prometu so dovolj kakovostni, popolni in aktualni ter izvirajo iz legitimnih virov in so pravočasno zagotovljeni.

2.3a.2. Službe za podatke o zračnem prometu dosežejo in ohranjajo ustrezno raven uspešnosti, kar zadeva razpoložljivost, integriteto, stalnost in pravočasnost za izpolnjevanje uporabnikovih potreb.

2.3a.3. Sistemi in orodja, ki jih uporabljajo službe za podatke o zračnem prometu, so pravilno zasnovani, izdelani in vzdrževani, da so ustrezni za predvideno uporabo.

2.3a.4. Razširjanje takih podatkov je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred namernimi in nenamernimi posegi ter popačenjem.

▼B

2.4 Komunikacijske službe

Komunikacijske službe dosežejo in ohranjajo ustrezno raven učinkovitosti, kar zadeva razpoložljivost, integriteto, stalnost in pravočasnost. So hitre in zaščitene pred popačenjem in vmešavanjem.

2.5 Navigacijske službe

Navigacijske službe dosežejo in ohranjajo ustrezno raven učinkovitosti, kar zadeva vodenje, informacije o pozicioniranju in, če je na voljo, časovni razpored. Merila učinkovitosti vključujejo natančnost, integriteto, legitimnost virov, razpoložljivost in stalnost storitev.

2.6 Nadzorne službe

Z nadzornimi službami se opredeli položaj zrakoplova v zraku ter drugih zrakoplovov in vozil na površini aerodroma, pri čemer so zagotovljeni zadostna natančnost, integriteta, legitimnost virov, stalnost in verjetnost zaznavanja.

2.7 Upravljanje pretoka zračnega prometa

Pri taktičnem upravljanju pretoka zračnega prometa na ravni Unije se uporabljajo in zagotavljajo dovolj natančne in aktualne informacije o obsegu in naravi načrtovanega zračnega prometa, ki vpliva na izvajanje služb, ter se usklajujejo in s pogajanji dosegajo preusmeritve ali zamiki pretoka prometa, da bi zmanjšali tveganje preobremenitve, do katere lahko pride v zraku ali na aerodromih. Upravljanje pretoka se izvaja, da bi pri uporabi zračnega prostora optimizirali razpoložljive zmogljivosti in da bi izboljšali procese upravljanja pretoka zračnega prometa. Temeljiti mora na varnosti, preglednosti in učinkovitosti ter mora zagotavljati, da se zmogljivosti zagotavljajo prilagodljivo in pravočasno ter v skladu z evropskim načrtom zračne plovbe.

Ukrepi iz člena 43 v zvezi z upravljanjem pretoka zračnega prometa podpirajo operativne odločitve izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, operatorjev aerodromov in uporabnikov zračnega prostora ter zajemajo naslednja področja:

(a)

načrtovanje leta;

(b)

uporabo razpoložljivih zmogljivosti zračnega prostora med vsemi fazami leta, vključno z dodeljevanjem slotov na poti;

(c)

uporabo poti letenja za splošni zračni promet, med drugim:

—

oblikovanje enotne publikacije za orientacijo zračnih poti in prometa,

—

možnosti za preusmeritev splošnega zračnega prometa s prometno preobremenjenih območij in

—

prednostna pravila o dostopu do zračnega prostora za splošni zračni promet, zlasti v obdobjih gostega prometa in kriznih obdobjih, in

(d)

skladnost med načrti letov in letališkimi sloti ter potrebno usklajenost s sosednjimi regijami, kot je ustrezno.

▼M3

2.8. Upravljanje zračnega prostora

Pravočasno se spremlja, usklajuje in razglaša določanje posebnih volumnov zračnega prostora za določeno uporabo, da bi čim bolj zmanjšali tveganje premajhnega razdvajanja med zrakoplovi v vseh okoliščinah. Ob upoštevanju organiziranosti vojaških aktivnosti in sorodnih vidikov v odgovornosti držav članic upravljanje zračnega prostora podpira tudi enotno uporabo koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora, kot ga opredeljuje ICAO in se izvaja na podlagi Uredbe (EU) 2024/2803, z namenom, da bi olajšali upravljanje zračnega prostora in upravljanje zračnega prometa v okviru skupne prometne politike.

▼B

2.9 Oblikovanje postopkov letenja

Postopki letenja so pravilno oblikovani, nadzorovani in potrjeni, preden so uvedeni in jih zrakoplovi lahko začnejo uporabljati.

3. SISTEMI IN SESTAVNI DELI

3.1 Splošno

Sistemi ATM/ANS in sestavni deli ATM/ANS, ki zagotavljajo ustrezne informacije zrakoplovom in od zrakoplovov ter na tleh, so ustrezno projektirani, izdelani, nameščeni, vzdrževani, zaščiteni pred nepooblaščenimi interferencami in upravljani, s čimer se zagotovi, da so ustrezni za predvideno uporabo.

Sistemi in postopki vključujejo zlasti tiste, ki so potrebni za naslednje funkcije in storitve:

(a)

upravljanje zračnega prostora;

(b)

upravljanje pretoka zračnega prometa;

(c)

službe zračnega prometa, zlasti sisteme za obdelovanje podatkov o letih, sisteme za obdelovanje podatkov o nadzoru in sisteme vmesnikov človek-stroj;

(d)

komunikacije, vključno s komunikacijami zemlja-zemlja/vesolje, zrak-zemlja in zrak-zrak/vesolje;

(e)

navigacijo;

(f)

nadzor;

(g)

letalske informacijske službe in

(h)

meteorološke službe.

3.2 Integriteta, učinkovitost in zanesljivost sistemov in sestavnih delov

Integriteta in z varnostjo povezana učinkovitost sistemov in sestavnih delov na zrakoplovu, na tleh ali v vesolju ustrezata predvideni uporabi. Izpolnjujeta zahtevano raven operativne učinkovitosti za vse predvidene pogoje delovanja in celotno obdobje uporabe.

Sistemi ATM/ANS in sestavni deli ATM/ANS se projektirajo, gradijo, vzdržujejo in upravljajo po ustreznih in veljavnih postopkih tako, da je ves čas in v vseh fazah leta zagotovljeno nemoteno delovanje evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN). Nemoteno delovanje se lahko izrazi zlasti v obliki skupne uporabe informacij, vključno z ustreznimi informacijami o operativnem statusu, skupnim razumevanjem informacij, primerljivo obdelavo in pripadajočimi postopki, ki omogočajo skupno operativno izvajanje, dogovorjeno za celotno EATMN ali za njene dele.

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli na koordinirani podlagi podpirajo nove dogovorjene in veljavne koncepte obratovanja, ki izboljšujejo kakovost, trajnost in učinkovitost navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti kar zadeva varnost in zmogljivost.

EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo napredujoče izvajanje civilno-vojaške koordinacije do stopnje, potrebne za učinkovito upravljanje zračnega prostora in pretoka zračnega prometa ter varno in učinkovito uporabo zračnega prostora pri vseh uporabnikih, z uporabo koncepta fleksibilne uporabe zračnega prostora.

Da bi dosegli te cilje, EATMN, njeni sistemi in njihovi sestavni deli podpirajo pravočasno skupno uporabo točnih in doslednih informacij o vseh fazah leta med civilnimi in vojaškimi stranmi, brez poseganja v interese varnostne ali obrambne politike, vključno z zahtevami glede zaupnosti.

3.3 Projektiranje sistemov in sestavnih delov

3.3.1

Sistemi in sestavni deli so projektirani tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve glede varnosti in varovanja.

3.3.2

Sistemi in sestavni deli, obravnavani skupaj, ločeno ali v medsebojni povezavi, so projektirani tako, da sta verjetnost, da lahko kakršna koli okvara povzroči popolno odpoved sistema, in resnost njenega učinka na varnost storitev v obratnem sorazmerju.

3.3.3

Sistemi in sestavni deli, obravnavani posamezno in v kombinaciji, so projektirani tako, da so upoštevane omejitve človeških sposobnosti in delovanja.

3.3.4

Sistemi in sestavni deli so projektirani tako, da so – skupaj s podatki, ki jih zagotavljajo – zaščiteni pred škodljivimi interakcijami z notranjimi in zunanjimi elementi.

3.3.5

Osebju se jasno, dosledno in nedvoumno posredujejo informacije, potrebne za proizvodnjo, namestitev, upravljanje in vzdrževanje sistemov in sestavnih delov, pa tudi informacije o nevarnih razmerah.

3.4 Stalna raven izvajanja služb

Med izvajanjem služb in pri vsakršni spremembi storitve se ohranijo ravni varnosti sistemov in sestavnih delov.

4. USPOSOBLJENOST KONTROLORJEV ZRAČNEGA PROMETA

4.1 Splošno

Oseba, ki se usposablja za kontrolorja zračnega prometa ali je učenec kontrolor zračnega prometa, je dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohranja in dokaže ustrezno teoretično znanje in praktične spretnosti.

4.2 Teoretično znanje

4.2.1

Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja raven znanja, ki ustreza izvajanim nalogam in je sorazmerna s tveganji, povezanimi z vrsto storitve.

4.2.2

Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja se dokazuje s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in z ustreznimi izpiti.

4.2.3

Pridobljeno teoretično znanje se ohranja na ustrezni ravni. Usposobljenost se dokazuje z rednimi ocenjevanji ali izpiti. Pogostnost izpitov je sorazmerna z ravnijo tveganja, povezanega z vrsto storitve.

4.3 Praktične spretnosti

4.3.1

Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja ustrezne praktične spretnosti za izvajanje svojih nalog. Take spretnosti so sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto storitve, in vključujejo, če to ustreza nalogam, ki se izvajajo, najmanj naslednje:

(a)

operativne postopke;

(b)

posebne vidike nalog;

(c)

neobičajne in izredne razmere in

(d)

človeške dejavnike.

4.3.2

Kontrolor zračnega prometa izkaže, da lahko izvaja povezane postopke in naloge na ravni usposobljenosti, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo.

4.3.3

Pridobljene praktične spretnosti se ohranjajo na zadovoljivi ravni. Usposobljenost se preverja z rednimi ocenjevanji. Pogostnost teh ocenjevanj je sorazmerna z zahtevnostjo in ravnijo tveganja, povezanega z vrsto storitve in nalogami, ki se izvajajo.

4.4 Znanje jezikov

4.4.1

Kontrolor zračnega prometa dokaže jezikovno usposobljenost za govorjenje in razumevanje angleškega jezika na ravni, ki mu omogoča učinkovito sporazumevanje v glasovnih situacijah (telefon/radiotelefon) in situacijah „iz oči v oči“ glede konkretnih in z delom povezanih tem, tudi v izrednih razmerah.

4.4.2

Kontrolor zračnega prometa je jezikovno usposobljen za govorjenje in razumevanje nacionalnega jezika ali jezikov na zgoraj navedeni ravni, kadar koli je to v določenem volumnu zračnega prostora potrebno za zagotavljanje služb zračnega prometa (ATS).

4.5 Naprave za letalsko usposabljanje (STD)

Če se STD uporablja za praktično usposabljanje za situacijsko zavedanje in o človeških dejavnikih ali za dokazovanje pridobljenih in ohranjenih spretnosti, je njegova učinkovitost na ravni, ki omogoča ustrezno simulacijo delovnega okolja in operativnih razmer, primernih za usposabljanje, ki se izvaja.

4.6 Program usposabljanja

4.6.1

Usposabljanje poteka po programu usposabljanja, ki lahko vključuje teoretično in praktično poučevanje ter, če je ustrezno, usposabljanje na STD.

4.6.2

Za vsako vrsto usposabljanja se opredeli in potrdi program usposabljanja.

4.7 Inštruktorji

4.7.1

Teoretično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji. Inštruktorji:

(a)

imajo ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo, in

(b)

so izkazali, da so usposobljeni za uporabo ustreznih tehnik poučevanja.

4.7.2

Praktično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:

(a)

izpolnjujejo zahteve glede teoretičnega znanja in izkušenj, ki ustrezajo izvajanemu poučevanju;

(b)

izkazali so, da so usposobljeni za poučevanje in uporabo ustreznih tehnik poučevanja;

(c)

tehnike poučevanja so vadili v tistih postopkih, ki so predmet nameravanega poučevanja, in

(d)

redno se udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejše pedagoške kompetence.

4.7.3

Inštruktorji praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delati kot kontrolorji zračnega prometa.

4.8 Ocenjevalci

4.8.1

Osebe, odgovorne za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa:

(a)

so izkazale, da so usposobljene za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa ter izvajanje testov in preverjanj kontrolorjev zračnega prometa, in

(b)

se redno udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi ocenjevanja.

4.8.2

Ocenjevalci praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delati kot kontrolorji zračnega prometa na tistih področjih, ki naj bi jih ocenjevali.

4.9 Zdravstvena sposobnost kontrolorja zračnega prometa

4.9.1

Vsi kontrolorji zračnega prometa redno dokazujejo zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog. Sposobnost se dokaže z ustreznim pregledom, pri čemer se upoštevajo morebitne zmanjšane psihične in fizične sposobnosti zaradi starosti.

4.9.2

Dokazovanje zdravstvene sposobnosti, ki zajema fizično in psihično sposobnost, vključuje dokazano odsotnost bolezni ali invalidnosti, ki bi osebam, ki izvajajo določene storitve kontrole zračnega prometa (ATC), onemogočala:

(a)

pravilno opravljanje nalog, potrebnih za izvajanje storitev ATC,

(b)

izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času ali

(c)

pravilno zaznavanje njihovega okolja.

4.9.3

Kadar zdravstvene sposobnosti ni mogoče v celoti dokazati, je mogoče izvesti ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki zagotavljajo enakovredno varnost.

5. IZVAJALCI STORITEV IN ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE

5.1

Storitve se ne izvajajo, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izvajalec storitev neposredno ali posredno prek sporazumov s tretjimi osebami razpolaga s sredstvi, ki so potrebna za obseg storitev. Ta sredstva med drugim vključujejo sisteme, objekte in naprave, vključno z napajalnimi enotami, poslovodne strukture, osebje, opremo in njeno vzdrževanje, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b)

izvajalec storitev pripravi in posodablja priročnike o upravljanju in delovanju v zvezi z izvajanjem storitev ter ravna v skladu s temi priročniki. Taki priročniki vsebujejo vsa potrebna navodila, informacije in postopke za operacije, sistem upravljanja in izvajanje nalog operativnega osebja;

▼M3

(c)

kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in velikost organizacije, izvajalec storitev izvaja in vzdržuje sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladuje tveganja v zvezi z varnostjo in varovanjem ter si prizadeva za nenehno izboljševanje tega sistema;

▼B

(d)

izvajalec storitev uporablja samo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje ter izvaja in posodablja programe za usposabljanje in preverjanje osebja;

(e)

izvajalec storitev vzpostavi formalne povezave z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki lahko neposredno vplivajo na varnost njegovih storitev, da zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge;

(f)

izvajalec storitev pripravi in izvaja načrt ravnanja ob izrednih dogodkih, ki zajemajo izredne in neobičajne razmere, do katerih lahko pride v povezavi z njegovimi storitvami, med drugim v primeru dogodkov, ki povzročijo bistveno degradacijo ali prekinitev njegovih dejavnosti;

(g)

izvajalec storitev kot del sistema upravljanja iz točke (c) uvede sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k izpolnjevanju cilja nenehnega izboljševanja varnosti; Sistem poročanja o dogodkih je skladen z veljavnim pravom Unije in

(h)

izvajalec storitev poskrbi za preverjanje, ali so zahteve glede varnostne uspešnosti za vse sisteme in sestavne dele, s katerimi upravlja, vedno izpolnjene.

5.2

Storitve ATC se ne izvajajo, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

da bi preprečili utrujenost osebja, ki izvaja storitve ATC, se uporablja sistem razporeda dela. Tak sistem mora zajemati delovna obdobja, delovni čas in prilagojeni čas počitka. Pri omejitvah, sprejetih v okviru takega sistema, se upoštevajo ustrezni dejavniki, ki vplivajo na utrujenost, kot so zlasti pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, skupni delovni čas v danih obdobjih in razdelitev dodeljenih nalog med osebje;

(b)

za preprečevanje stresa pri osebju, ki izvaja storitve ATC, se uporabljajo izobraževalni in preventivni programi;

(c)

izvajalec storitev ATC ima vzpostavljene postopke za preverjanje, ali je kognitivna sposobnost osebja, ki izvaja storitve ATC, oslabljena in ali njegova zdravstvena sposobnost ni zadovoljiva, in

(d)

izvajalec storitev ATC pri načrtovanju in operacijah upošteva operativne in tehnične omejitve ter načela človeških dejavnikov.

5.3	Komunikacijske, navigacijske in/ali nadzorne službe se ne izvajajo, če ni izpolnjen naslednji pogoj: izvajalec storitev zadevne uporabnike zračnega prostora in enote ATS pravočasno obvešča o operativnem statusu (in spremembah) svojih storitev, ki jih opravlja za namene ATS.

5.4

Organizacije za usposabljanje

Organizacija za usposabljanje osebja, ki izvaja storitve ATC, izpolnjuje naslednje zahteve:

▼C2

(a)

na voljo ima vsa sredstva, ki so potrebna za obseg odgovornosti, povezanih z njeno dejavnostjo. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, metodologijo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

▼B

(b)

organizacija, kot je ustrezno glede na usposabljanje, ki ga izvaja, in njeno velikost, uvede in vzdržuje sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladuje varnostna tveganja, tudi tveganja, povezana z nižanjem standarda usposabljanja, in si prizadeva za nenehno izboljševanje tega sistema; in

(c)

po potrebi sklene dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge.

6. ZDRAVNIKI ZA LETALSKO OSEBJE IN ZDRAVSTVENI CENTRI ZA LETALSKO OSEBJE

6.1 Zdravniki za letalsko osebje

Zdravnik za letalsko osebje mora:

(a)

biti kvalificiran in imeti dovoljenje za opravljanje zdravniške prakse;

(b)

opraviti usposabljanje iz letalske medicine in se redno udeleževati osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovi ohranjanje standardov zdravstvene presoje, in

(c)

pridobiti praktično znanje in izkušnje v zvezi z razmerami, v katerih kontrolorji zračnega prometa opravljajo svoje naloge.

6.2 Zdravstveni centri za letalsko osebje

Zdravstveni centri za letalsko osebje morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

▼C2

(a)

▼B

(b)

(c)

po potrebi morajo skleniti dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovijo stalno skladnost z zahtevami iz te priloge.

▼M3

7. ZAHTEVE GLEDE FINANČNE TRDNOSTI, KRITJA ODGOVORNOSTI IN ZAVAROVALNEGA KRITJA, LASTNIŠTVA IN ORGANIZACIJSKE STRUKTURE

Izvajalci ATM/ANS za zagotovitev varnega in neprekinjenega izvajanja storitev:

(a)

dokažejo zadostno finančno trdnost;

(b)

pridobijo ustrezno kritje odgovornosti in zavarovalno kritje, pri čemer se upoštevata njihov pravni status in raven razpoložljivega komercialnega zavarovalnega kritja ter

(c)

izpolnjujejo veljavne zahteve glede lastništva in organizacijske strukture za preprečevanje nasprotja interesov, da se zagotovi nediskriminatorno izvajanje služb.

▼B

PRILOGA IX

Bistvene zahteve za brezpilotne zrakoplove

1. BISTVENE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO, VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV

1.1

Operator brezpilotnega zrakoplova in njegov pilot na daljavo morata poznati veljavna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se nanašajo na predvidene operacije, zlasti v zvezi z varnostjo, zasebnostjo, varstvom podatkov, odgovornostjo, zavarovanjem, varovanjem in varstvom okolja. Operator brezpilotnega zrakoplova in njegov pilot na daljavo morata biti sposobna zagotoviti varnost operacije in varno razdvajanje med brezpilotnim zrakoplovom ter ljudmi na tleh in drugimi uporabniki zračnega prostora. To vključuje dobro poznavanje navodil za uporabo, ki jih zagotovi proizvajalec, varne in okolju prijazne uporabe brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru, vseh zadevnih funkcionalnosti brezpilotnega zrakoplova ter veljavnih pravil letenja in postopkov ATM/ANS.

1.2	Brezpilotni zrakoplov mora biti projektiran in izdelan tako, da ustreza svojemu namenu in ga je mogoče upravljati, prilagajati in vzdrževati brez izpostavljanja oseb tveganju.

1.3

Če je potrebno za zmanjšanje tveganj, ki se nanašajo na varnost, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varovanje ali okolje in se pojavijo pri delovanju brezpilotnega zrakoplova, mora ta imeti ustrezne in specifične značilnosti in funkcije, pri katerih sta upoštevani načeli vgrajene in privzete zasebnosti ter vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov. Glede na potrebe morajo te lastnosti in funkcije zagotoviti enostavno identifikacijo zrakoplova ter narave in namena operacije; zagotoviti morajo tudi spoštovanje veljavnih omejitev, prepovedi ali pogojev, zlasti v zvezi z delovanjem v določenih geografskih območjih, onkraj določenih razdalj od operatorja ali na določenih višinah.

1.4

Organizacija, odgovorna za proizvodnjo ali trženje brezpilotnih zrakoplovov, mora operatorju brezpilotnega zrakoplova in, kjer je to ustrezno, organizaciji za vzdrževanje zagotoviti informacije o vrsti operacij, za katere je brezpilotni zrakoplov projektiran, vključno z omejitvami in informacijami, ki so potrebne za njegovo varno upravljanje, ter informacije o operativni in okoljski uspešnosti, plovnostnih omejitvah in postopkih v izrednih razmerah. Te informacije se podajo na jasen, dosleden in nedvoumen način. Operativne zmogljivosti brezpilotnih zrakoplovov, ki se lahko uporabijo v operacijah, za katere se ne zahteva certifikat ali izjava, morajo omogočati uvedbo omejitev, ki upoštevajo pravila zračnega prostora, veljavna za take operacije.

2. DODATNE BISTVENE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO, VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV IZ ČLENA 56(1) IN (5)

Da bi med operacijo brezpilotnega zrakoplova zagotovili zadovoljivo raven varnosti za ljudi na tleh in druge uporabnike zračnega prostora, morajo biti ob upoštevanju ciljev iz člena 1 in ravni tveganja, ki ga predstavlja operacija, izpolnjene naslednje zahteve:

2.1 Plovnost

2.1.1

Brezpilotni zrakoplov mora biti projektiran tako ali imeti take značilnosti ali podrobnosti, da je mogoče zadovoljivo dokazati, da je varen za osebo, ki ga upravlja, in za tretje osebe v zraku ali na tleh ter za premoženje.

2.1.2

Pri brezpilotnem zrakoplovu mora biti zagotovljena integriteta izdelka, ki je sorazmerna s tveganjem v vseh pričakovanih pogojih letenja.

▼C2

2.1.3

Brezpilotni zrakoplov mora biti mogoče varno upravljati in manevrirati z njim v vseh predvidljivih pogojih delovanja, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov. Treba je upoštevati človeške dejavnike, zlasti znane dejavnike, ki prispevajo k varnemu človeškemu upravljanju tehnologije.

2.1.4

Brezpilotni zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli, nenameščena oprema in oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, morajo med celotnim delovanjem, za katerega so bili projektirani, in z zadostno rezervo zunaj njega ter v vseh predvidljivih pogojih delovanja delovati, kot je predvideno.

2.1.5

Brezpilotni zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli, nenameščena oprema in oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, obravnavani ločeno in v medsebojni povezavi, morajo biti projektirani tako, da sta verjetnost odpovedi in resnost njenega učinka na ljudi na tleh in druge uporabnike zračnega prostora zmanjšani na podlagi načel, določenih v členu 4(2).

2.1.6

Vsa oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, ki se uporablja pri operaciji, mora biti taka, da olajšuje izvajanje letalskih operacij, vključno z omogočanjem situacijskega zavedanja, ter obvladovanje vseh predvidljivih in izrednih razmer.

▼B

2.1.7

Organizacije, ki projektirajo brezpilotne zrakoplove, motorje in propelerje, morajo sprejeti previdnostne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšale nevarnosti, ki se pojavljajo v pogojih, tako znotraj kot tudi zunaj brezpilotnih zrakoplovov in njihovih sistemov, za katere so izkušnje pokazale, da vplivajo na varnost. To vključuje zaščito pred elektronskimi interferencami.

2.1.8

Proizvodni postopki, materiali in sestavni deli, ki se uporabljajo za izdelavo brezpilotnih zrakoplovov, morajo imeti primerne in ponovljive lastnosti in zmogljivosti, ki so skladne s projektnimi lastnostmi.

2.2 Organizacije

Organizacije, ki projektirajo, proizvajajo, vzdržujejo in upravljajo brezpilotne zrakoplove ter izvajajo povezane storitve in usposabljanje, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

Organizacija mora imeti na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za obseg njenega dela, ter zagotavljati skladnost z bistvenimi zahtevami ter delegiranimi akti iz člena 58 in izvedbenimi akti iz člena 57, ki so pomembni za njeno delovanje.

(b)

Organizacija mora uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost s temi bistvenimi zahtevami, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema. Tak sistem upravljanja mora biti sorazmeren z vrsto dejavnosti in velikostjo organizacije.

(c)

Organizacija mora kot del sistema upravljanja varnosti uvesti sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k nenehnemu izboljševanju varnosti. Tak sistem poročanja mora biti sorazmeren z vrsto dejavnosti in velikostjo organizacije.

(d)

Organizacija mora, kadar je to ustrezno, skleniti dogovore z drugimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

2.3 Osebe, udeležene pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov

Vsaka oseba, udeležena pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov, tudi pilot na daljavo, ima ustrezno znanje in spretnosti, ki so potrebni za zagotovitev varnosti operacije in so sorazmerni s tveganjem, povezanim z vrsto operacije. Ta oseba dokazuje tudi zdravstveno sposobnost, če je to potrebno za zmanjšanje tveganj pri zadevni operaciji.

2.4 Operacije

2.4.1

Operator brezpilotnega zrakoplova je odgovoren za operacijo in mora sprejeti vse ustrezne ukrepe, da zagotovi njeno varnost.

2.4.2

Let je treba izvesti v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in postopki, ki urejajo izvajanje njihovih nalog ter so določeni za območje, zračni prostor, aerodrome ali lokacije, ki naj bi se uporabljali, ter, kjer je to ustrezno, zadevne sisteme ATM/ANS.

2.4.3

Pri operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi je treba zagotoviti varnost tretjih oseb na tleh in drugih uporabnikov zračnega prostora ter čim bolj zmanjšati tveganja, ki so posledica neugodnih zunanjih in notranjih pogojev, vključno z okoljskimi pogoji, z ohranjanjem ustreznega razdvajanja v vseh fazah leta.

2.4.4

Brezpilotni zrakoplov je dovoljeno uporabljati le, če je ploven ter kadar so oprema in drugi sestavni deli ter storitve, ki so potrebne za nameravano operacijo, na voljo in pripravljene za uporabo.

2.4.5

Pri brezpilotnih zrakoplovih in operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi morajo biti spoštovane ustrezne pravice, zagotovljene s pravom Unije.

2.4.6

Operator brezpilotnega zrakoplova mora zagotoviti, da ima zrakoplov potrebno opremo za navigacijo, komunikacijo, nadzor, odkrivanje ovir in preprečevanje trkov ter vso drugo opremo, ki se šteje za nujno za varnost načrtovanega leta, ob upoštevanju narave operacije, predpisov o zračnem prometu in pravil letenja, ki veljajo v vseh fazah leta.

2.5 Bistvene zahteve glede elektromagnetne združljivosti in radijskega spektra za brezpilotne zrakoplove ter z njimi povezane motorje, propelerje, dele in nenameščeno opremo, katerih projektiranje je bilo certificirano v skladu s členom 56(1) in ki so namenjeni za upravljanje izključno na frekvencah, dodeljenih na podlagi Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze za zaščiteno letalsko uporabo

2.5.1

Navedeni brezpilotni zrakoplovi, motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema so projektirani in proizvedeni tako, da je ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja zagotovljeno, da:

(a)

elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo, ne presegajo ravni, nad katero radijska in telekomunikacijska oprema ter druga oprema ne morejo delovati, kot je predvideno, in

(b)

imajo raven odpornosti pred elektromagnetnimi motnjami, ki jim omogoča delovanje, ne da bi se pri tem nesprejemljivo degradirala njihova predvidena uporabnost.

2.5.2

Navedeni brezpilotni zrakoplovi, motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema so projektirani in proizvedeni tako, da je ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja zagotovljeno, da optimalno izrabljajo in učinkovito podpirajo radijski spekter, s čimer se preprečijo škodljive interference.

3. BISTVENE OKOLJSKE ZAHTEVE ZA BREZPILOTNE ZRAKOPLOVE

Brezpilotni zrakoplovi izpolnjujejo zahteve glede okoljske uspešnosti, določene v Prilogi III.

4. BISTVENE ZAHTEVE GLEDE REGISTRACIJE BREZPILOTNIH ZRAKOPOLOVOV IN NJIHOVIH OPERATORJEV TER OZNAČEVANJA BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV

4.1	Brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Čikaške konvencije, se brezpilotni zrakoplovi, projektiranje katerih je v skladu s členom 56(1) treba certificirati, registrirajo v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57.

4.2

Operatorji brezpilotnih zrakoplovov se registrirajo v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57, če upravljajo kar koli od naslednjega:

(a)

brezpilotne zrakoplove, ki lahko v primeru trčenja na človeka prenesejo več kot 80 joulov kinetične energije;

(b)

brezpilotne zrakoplove, katerih upravljanje pomeni tveganje za zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varnost ali okolje;

(c)

brezpilotne zrakoplove, projektiranje katerih je treba v skladu s členom 56(1) certificirati.

4.3	Kadar je potrebna registracija v skladu s točko 4.1 ali 4.2, se zadevni brezpilotni zrakoplov individualno označi in identificira v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57.

PRILOGA X

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 216/2008	Ta uredba
člen 1(1)	člen 2(1) in (2)
člen 1(2)	člen 2(3)
člen 1(3)	člen 2(5)
Člen 2	Člen 1
Člen 3	Člen 3
člen 4(1)(a)	člen 2(1)(a)
člen 4(1)(b)	člen 2(1)(b)(i)
člen 4(1)(c)	člen 2(1)(b)(ii)
—	člen 2(1)(b)(iii)
člen 4(1)(d)	člen 2(1)(c)
člen 4(2)	člen 2(2)
člen 4(3)	člen 2(1)(b) in (c)
člen 4(3a)	člen 2(1)(d), (e) in (2)
—	člen 2(4)
—	člen 2(6)
člen 4(3b)	člen 2(7)
člen 4(3c)	člen 2(1)(g) in (2)
člen 4(4) in (5)	člen 2(3)(d)
člen 4(6)	—
—	člen 2(8) do (11)
—	Člen 4
—	Člen 5
—	Člen 6
—	Člen 7
—	Člen 8
člen 5(1), (2) in (3)	členi 9 do 16
člen 5(4)(a) in (b)	člen 18(2)
člen 5(4)(c)	člen 18(1)(b)
—	člen 18(1)(a)
člen 5(5)	člena 17 in 19
člen 5(6)	Člen 4
Člen 6	člen 9(2) in 19(3)
člen 7(1) in (2)	člena 20 in 21
člen 8(4)	Člen 22
člen 7(3) do (7)	členi 23 do 28
člen 8(1) do (3)	člena 29 ter 30(1) do (3)
—	člen 30(4) do (7)
člen 8(5)	člena 31 in 32
člen 8(6)	Člen 4
člen 8a(1) do (5)	členi 33 do 39
člen 8a(6)	Člen 4
člen 8b(1) do (6)	členi 40 do 47
člen 8b(7)	Člen 4
člen 8c(1) do (10)	členi 48 do 54
člen 8c(11)	Člen 4
—	členi 55 do 58
Člen 9	členi 59 do 61
člen 10(1) do (3)	člen 62(1) in (2)
—	člen 62(3) do (8)
člen 10(4)	člen 62(9)
—	člen 62(10) do (12)
člen 10(5)	člen 62(13) do (15)
—	Člen 63
—	Člen 64
—	Člen 65
—	Člen 66
člen 11(1) do (3)	člen 67(1) do (3)
člen 11(4) do (5b)	—
člen 11(6)	člen 67(4)
Člen 12	Člen 68
Člen 13	Člen 69
člen 14(1) do (3)	Člen 70
člen 14(4) do (7)	Člen 71
Člen 15	Člen 72
Člen 16	Člen 73
—	Člen 74
Člen 17	Člen 75
Člen 18	člen 76(1) do (5)
Člen 19	člen 76(1) do (5)
Člen 20	Člen 77
Člen 21	Člen 78
člen 22(1)	člen 76(6)
člen 22(2)	člen 76(7)
—	Člen 79
Člen 22a	Člen 80
Člen 22b	Člen 81
Člen 23	člen 82(1) in (2)
—	člen 82(3)
člena 24 in 54	Člen 85
Člen 25	Člen 84
Člen 26	člen 86(1) do (4)
—	člen 86(5)
—	Člen 87
—	Člen 88
—	Člen 89
Člen 27	člen 90(1) do (3)
—	člen 90(4) do (6)
—	Člen 91
—	Člen 92
—	Člen 93
člen 28(1) in (2)	člen 94(1) in (2)
—	člen 94(3)
člen 28(3) in (4)	člen 94(4) in (5)
člen 29(1)	člen 95(1)
člen 29(2)	člen 98(2)(m) in (6)
člen 29(3)	—
—	člen 95(2)
Člen 30	Člen 96
Člen 31	Člen 97
člen 32(1)	člen 119(3)
člen 32(2)	člen 119(6)
Člen 33	člen 98(1) do (5)
člen 34(1)	člen 99(1) in (2)
—	člen 99(3)
člen 34(2) in (3)	člen 99(4) in (5)
Člen 35	Člen 100
Člen 36	Člen 101
člen 37(1) do (3)	člen 102(1) do (3)
—	člen 102(4)
člen 38(1) do (3)	člen 104(1) do (3)
—	člen 104(4)
Člen 39	—
—	Člen 103
Člen 40	Člen 105
člen 41(1)	—
člen 41(2) in (3)	člen 106(1)
člen 41(4)	—
člen 41(5)	člen 106(6)
Člen 42	člen 106(2) do (5)
Člen 43	Člen 107
Člen 44	Člen 108
Člen 45	Člen 109
Člen 46	Člen 110
Člen 47	Člen 111
Člen 48	Člen 112
Člen 49	Člen 113
člena 50	člen 114(1), (2) in (4)
Člen 51	člen 114(3)
člen 52(1) do (3)	Člen 115
člen 52(4)	člen 76(6)
člen 53(1) in (2)	Člen 116
člen 53(3)	člen 76(6)
Člen 54	Člen 85
Člen 55	Člen 83
Člen 56	Člen 117
Člen 57	Člen 118
člen 58(1) in (2)	člen 119(1) in (2)
—	člen 119(4)
člen 58(3)	člen 119(5)
člen 58(4)	člen 132(2)
člen 59(1) do (4)	člen 120(1) do (4)
—	člen 120(5)
člen 59(5) do (11)	člen 120(6) do (12)
Člen 60	Člen 121
Člen 61	Člen 122
—	Člen 123
Člen 62	Člen 124
Člen 63	Člen 125
člen 64(1) in (3)	člen 126(4)
člen 64(2)	—
člen 64(4)	člen 126(1)
člen 64(5)	člen 126(2)
—	člen 126(3)
Člen 65	Člen 127
Člen 65a	—
—	Člen 128
Člen 66	Člen 129
—	Člen 130
Člen 67	—
Člen 68	Člen 131
—	člen 132(1)
člen 58(4)	člen 132(2)
Člen 69	—
—	Člen 133
—	Člen 134
—	Člen 135
—	Člen 136
—	Člen 137
—	Člen 138
—	Člen 139
—	Člen 140
Člen 70	Člen 141

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 02.08.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32018R1139
EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.