Člen 2 Opredelitev pojmov

„stavba“ pomeni krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energija za uravnavanje okolja v zaprtih prostorih;

„brezemisijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I, ki ne potrebuje energije ali potrebuje zelo majhno količino energije, proizvaja ničelne emisije ogljika iz fosilnih goriv na kraju samem in ne proizvaja obratovalnih emisij toplogrednih plinov ali proizvaja zelo majhno količino teh emisij v skladu s členom 11;

„skoraj ničenergijska stavba“ pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I, ki ni slabša od stroškovno optimalne ravni za leto 2023, ki jo sporočijo države članice na podlagi člena 6(2), in pri kateri za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije v zelo veliki meri zadostuje energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v bližini;

„minimalni standardi energetske učinkovitosti“ pomeni pravila, po katerih morajo obstoječe stavbe izpolnjevati zahtevo glede energetske učinkovitosti kot del obsežnega načrta prenove stavbnega fonda ali na sprožilni točki na trgu, kot so prodaja, najem, darovanje ali sprememba namena v katastru ali zemljiški knjigi, v določenem časovnem obdobju ali na določen datum, kar spodbudi prenovo obstoječih stavb;

„javni organi“ pomeni javne organe, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 12, Direktive (EU) 2023/1791;

„tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo stavbe ali stavbne enote, ki omogoča ogrevanje in hlajenje prostorov, prezračevanje, sanitarno toplo vodo, vgrajeno razsvetljavo, avtomatizacijo in krmiljenje stavbe, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in shranjevanje energije na kraju samem ali kombinacijo navedenega, vključno s tistimi sistemi, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov;

„sistem za avtomatizacijo in nadzor stavb“ pomeni sistem, ki vključuje vse proizvode, programsko opremo in inženirske storitve, ki lahko s samodejnim nadzorom in omogočanjem ročnega upravljanja tehničnih stavbnih sistemov podpirajo energetsko učinkovito, gospodarno in varno delovanje teh tehničnih stavbnih sistemov;

„energetska učinkovitost stavbe“ pomeni izračunano ali odčitano količino energije, potrebno za zadovoljevanje potreb po energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, ki vključuje energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, sanitarno toplo vodo in razsvetljavo;

„primarna energija“ pomeni energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;

„odčitan“ pomeni izmerjen z ustrezno napravo, kot je merilnik energije, merilnik moči, naprava za merjenje in spremljanje moči ali električni števec;

„faktor primarne energije iz neobnovljivih virov“ pomeni indikator, ki se izračuna tako, da se primarno energijo iz neobnovljivih virov za dani nosilec energije, vključno z dobavljeno energijo in izračunanimi splošnimi stroški dobave energije do krajev uporabe, deli z dobavljeno energijo;

„faktor primarne energije iz obnovljivih virov“ pomeni indikator, ki se izračuna tako, da se primarno energijo iz obnovljivih virov na kraju samem, iz bližnjih ali oddaljenih virov, ki se dobavi prek danega nosilca energije, vključno z dobavljeno energijo in izračunanimi splošnimi stroški dobave energije do krajev uporabe, deli z dobavljeno energijo;

„faktor primarne energije skupaj“ pomeni vsoto faktorjev primarne energije iz obnovljivih in neobnovljivih virov za dani nosilec energije;

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, osmotično energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;

„ovoj stavbe“ pomeni vgrajene elemente stavbe, ki ločujejo njeno notranjost od zunanjega okolja;

„stavbna enota“ pomeni del, nadstropje ali stanovanje znotraj stavbe, ki je namenjen ali spremenjen za ločeno uporabo;

„element stavbe“ pomeni tehnični stavbni sistem ali element ovoja stavbe;

„stanovanjska stavba ali stanovanjska enota“ pomeni sobo ali več sob v trajni stavbi ali njenem gradbeno ločenem delu, ki so namenjene za bivanje enega zasebnega gospodinjstva skozi vse leto;

„izkaz o prenovi stavbe“ pomeni prilagojen časovni načrt za celovito prenovo določene stavbe, sestavljeno iz največjega števila korakov, s katero se bo znatno izboljšala njena energetska učinkovitost;

„celovita prenova“ pomeni prenovo, ki je v skladu z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“, ki se osredotoča na bistvene elemente stavbe in s katero se stavba ali stavbna enota:

„postopna celovita prenova“ pomeni celovito prenovo, izvedeno z največjim številom korakov, določenimi v izkazu o prenovi stavbe;

„večja prenova“ pomeni prenovo stavbe, kjer:

Države članice lahko izbirajo med točko (a) ali (b);

„obratovalne emisije toplogrednih plinov“ pomeni emisije toplogrednih plinov, povezane s porabo energije tehničnih stavbnih sistemov med uporabo in obratovanjem stavbe;

„emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu“ pomeni emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo med celotnim življenjskim ciklom stavbe, vključno s proizvodnjo in prevozom gradbenih proizvodov, dejavnostmi na gradbišču, porabo energije v stavbi in zamenjavo gradbenih proizvodov ter uničenjem in prevozom odpadkov, ravnanjem z odpadki in njihovo ponovno uporabo, recikliranjem in končnim odlaganjem;

„potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu“ ali „GWP v življenjskem ciklu“ pomeni indikator, ki količinsko opredeljuje potencial stavbe za globalno segrevanje v njenem celotnem življenjskem ciklu;

„ločene spodbude“ pomeni ločene spodbude, kakor so opredeljene v členu 2, točka 54, Direktive (EU) 2023/1791;

„energetska revščina“ pomeni energetsko revščino, kakor je opredeljena v členu 2, točka 52, Direktive (EU) 2023/1791;

„ranljiva gospodinjstva“ pomeni energetsko revna gospodinjstva ali gospodinjstva, vključno z gospodinjstvi z nižjimi srednjimi dohodki, ki so še posebej izpostavljena visokim stroškom energije in nimajo sredstev za prenovo stavbe, ki jo uporabljajo;

„evropski standard“ pomeni standard, ki ga sprejme Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, in je dostopen javnosti;

„energetska izkaznica“ pomeni potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo ta določi, in v katerem je navedena energetska učinkovitost stavbe ali stavbne enote, izračunana po metodologiji, sprejeti na podlagi člena 4;

„soproizvodnja“ pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije;

„stroškovno optimalna raven“ pomeni raven energetske učinkovitosti, ki vodi v najnižje stroške med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom, pri čemer:

Stroškovno optimalna raven se nahaja v območju ravni učinkovitosti, kjer je analiza stroškov in koristi, izračunana med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom, pozitivna;

„polnilno mesto“ pomeni polnilno mesto, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 48, Uredbe (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

„vnaprejšnje polaganje kablov“ pomeni vse ukrepe, potrebne za namestitev polnilnih mest, vključno s prenosom podatkov, kabli, kablovodi in po potrebi števci električne energije;

„pokrito parkirišče“ pomeni krito konstrukcijo z vsaj tremi parkirnimi mesti za avtomobile, ki ne uporablja energije za zagotavljanje notranjih okoljskih pogojev;

„izolirani mikrosistem“ pomeni vsak sistem s porabo, ki je v letu 2022 manjša od 500 GWh, kjer ni povezav z drugimi sistemi;

„pametno polnjenje“ pomeni pametno polnjenje, kakor je opredeljeno v členu 2, drugi odstavek, točka 14m, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

„dvosmerno polnjenje“ pomeni dvosmerno polnjenje, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2023/1804;

„standardi hipotekarnega portfelja“ pomeni mehanizme za spodbujanje hipotekarnih posojilodajalcev k vzpostavitvi poti za povečanje mediane energetske učinkovitosti portfelja stavb, zavarovanih s hipotekami do leta 2030 in do leta 2050, ter spodbujanje potencialnih strank, da izboljšajo energetsko učinkovitost svojih nepremičnin v skladu z ambicijami Unije glede razogljičenja in ustreznimi energetskimi cilji na področju porabe energije v stavbah, pri čemer se opirajo na opredelitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852;

„finančna shema po načelu ‚plačaj glede na prihranek““ pomeni shemo posojil, ki je namenjena izključno izboljšanju energetske učinkovitosti, pri čemer je pri oblikovanju sheme vzpostavljena povezava med odplačili posojila in doseženimi prihranki energije ob upoštevanju tudi drugih gospodarskih dejavnikov, kot so indeksacija stroškov energije, obrestne mere, povečana vrednost sredstev in refinanciranje posojila;

„digitalni dnevnik stavb“ pomeni skupno odložišče vseh zadevnih podatkov o stavbah, vključno s podatki o energetski učinkovitosti, kot so energetske izkaznice, izkazi o prenovi stavb in indikatorji pripravljenosti na pametne sisteme, ter podatki o GWP v življenjskem ciklu, ki olajšuje informirano odločanje in izmenjavo informacij v gradbenem sektorju ter med lastniki in stanovalci stavb, finančnimi institucijami in javnimi organi;

„klimatski sistem“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev obdelave zraka v zaprtih prostorih, s katero je temperaturo mogoče nadzorovati oziroma znižati;

„ogrevalni sistem“ pomeni kombinacijo komponent, potrebnih za zagotovitev obdelave zraka v zaprtih prostorih, s katero se dvigne temperatura;

„prezračevalni sistem“ pomeni tehnični stavbni sistem, ki z naravnimi ali mehanskimi sredstvi prostoru zagotavlja zunanji zrak;

„kurilna naprava“ pomeni del ogrevalnega sistema, ki z enim ali več naslednjih procesov ustvarja koristno toploto za vrste uporabe, opredeljene v Prilogi I:

„generator hlajenja“ pomeni del klimatskega sistema, ki ustvarja koristno hlajenje, za vrste uporabe, opredeljene v Prilogi I;

„pogodbeno zagotavljanje prihranka energije“ pomeni pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 33, Direktive (EU) 2023/1791;

„kotel“ pomeni sklop telesa kotla in gorilca, ki je namenjen prenosu pri zgorevanju sproščene toplote na tekočino;

„nazivna izhodna moč“ pomeni maksimalno toplotno moč, izraženo v kW, za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče ob doseganju izkoristka, ki ga navede, doseči med neprekinjenim delovanjem;

„daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega ali decentraliziranega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

„uporabna tlorisna površina“ pomeni površino tal stavbe, ki je potrebna kot parameter za količinsko opredelitev posebnih pogojev uporabe, izraženih na enoto tlorisne površine, in za uporabo poenostavitev ter pravil za določanje območij in razporeditev ali prerazporeditev;

„referenčna tlorisna površina“ pomeni tlorisno površino, ki se uporablja kot referenčna velikost za oceno energetske učinkovitosti stavbe in je izračunana kot vsota uporabnih tlorisnih površin prostorov znotraj ovoja stavbe, določenega za oceno energetske učinkovitosti;

„meja ocenjevanja“ pomeni mejo, na kateri se meri ali izračuna dobavljena energija in oddana energija;

„na kraju samem“ pomeni v ali na določeni stavbi ali na zemljišču, na katerem stoji ta stavba;

„v bližini proizvedena energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na lokalni ali četrtni ravni območja določene stavbe, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

„storitve povezane z energetsko učinkovitostjo stavb“ pomeni storitve, kot so ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, topla sanitarna voda in razsvetljava ter druge storitve, katerih raba energije se upošteva pri izračunu energetske učinkovitosti stavb;

„potrebe po energiji“ pomeni energijo, s katero je treba oskrbeti klimatiziran prostor ali ki jo je treba iz njega odvesti, da bi v določenem časovnem obdobju vzdrževali želene prostorske pogoje, pri čemer se ne upoštevajo morebitne neučinkovitosti tehničnega stavbnega sistema;

„raba energije“ ali „poraba energije“ pomeni vložek energije v tehnični stavbni sistem, ki zagotavlja storitve energetske učinkovitosti stavb, namenjen zadovoljevanju potrebe po energiji;

„lastna raba“ pomeni rabo energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem ali v bližini, ki se uporablja v tehničnih sistemih na kraju samem za storitve energetske učinkovitosti stavb;

„druge rabe na kraju samem“ pomeni rabe na kraju samem za druge namene kot za storitve energetske učinkovitosti stavb in lahko vključuje naprave, razne in pomožne porabnike ali polnilna mesta za elektromobilnost;

„interval za izračun“ pomeni diskretni časovni interval, ki se uporablja za izračun energetske učinkovitosti;

„dobavljena energija“ pomeni energijo, izraženo na nosilec energije, ki se dovaja v tehnični stavbni sistem prek meje ocenjevanja, da se pokrijejo upoštevane uporabe ali proizvede oddana energija;

„oddana energija“ pomeni delež energije iz obnovljivih virov, izražen na nosilec energije in na faktor primarne energije, ki se odda v energetsko omrežje, namesto da bi se porabila na kraju samem za lastno rabo ali drugo uporabo na kraju samem;

„parkirno mesto za kolesa“ pomeni prostor za parkiranje, namenjen najmanj enemu kolesu;

„parkirišče neposredno ob stavbi“ pomeni parkirišče, namenjeno stanovalcem, obiskovalcem ali delavcem v stavbi, in ki je umeščeno na zemljišče, ki pripada stavbi, ali v neposredno bližino stavbe;

„kakovost okolja v zaprtih prostorih“ pomeni rezultat ocene pogojev v stavbi, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje njenih stanovalcev in ki temelji na parametrih, kot so tisti, povezani s temperaturo, vlažnostjo, stopnjo prezračevanja in prisotnostjo onesnaževal.