Člen 5 Obnova morskih ekosistemov

1.   Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za to, da se stanje območij habitatnih tipov iz Priloge II, ki niso v dobrem stanju, popravi v dobro stanje. Takšni ukrepi za obnovo se vzpostavijo:

Odstotek iz prvega pododstavka, točka (d), tega člena se določi tako, da ne preprečuje doseganja ali ohranjanja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno na podlagi člena 9(1) Direktive 2008/56/ES.

2.   Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev habitatnih tipov iz skupin 1 do 6 iz Priloge II na območjih, na katerih se navedeni habitatni tipi ne pojavljajo, da bi se doseglo ugodno referenčno območje za navedene habitatne tipe. Takšni ukrepi se do leta 2030 vzpostavijo na območjih, ki predstavljajo najmanj 30 % dodatne površine, potrebne za doseganje skupnega ugodnega referenčnega območja za vsako skupino habitatnih tipov, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15, do leta 2040 na območjih, ki predstavljajo najmanj 60 % navedene površine, in do leta 2050 na 100 % navedene površine.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko država članica, če meni, da do leta 2050 ni mogoče vzpostaviti ukrepov za obnovo, ki so potrebni za doseganje ugodnega referenčnega območja za poseben habitatni tip na 100 % površine, določi v svojem nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15 nižji odstotek, in sicer med 90 % in 100 %, ter predloži ustrezno utemeljitev. Država članica v tem primeru postopoma vzpostavi ukrepe za obnovo, ki so potrebni za doseganje tega nižjega odstotka do leta 2050. Ti ukrepi za obnovo do leta 2030 pokrivajo vsaj 30 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takšnega nižjega odstotka do leta 2050, in do leta 2040 vsaj 60 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takega nižjega odstotka do leta 2050.

4.   Če država članica uporabi odstopanje na podlagi odstavka 3 za posebne habitatne tipe, se obveznost iz odstavka 2 uporablja za preostalo dodatno površino, ki je potrebna za doseganje ugodnega referenčnega območja za vsako skupino habitatnih tipov iz Priloge II, v katero spadajo ti posebni habitatni tipi.

5.   Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo morskih habitatov vrst iz Priloge III k tej uredbi ter iz prilog II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS in morskih habitatov prostoživečih ptic iz področja uporabe Direktive 2009/147/ES, ki so poleg ukrepov za obnovo iz odstavkov 1 in 2 tega člena potrebni za izboljšanje kakovosti in količine navedenih habitatov, vključno z njihovo ponovno vzpostavitvijo, ter za izboljšanje povezljivosti, dokler nista doseženi zadostna kakovost in količina navedenih habitatov.

6.   Določitev najprimernejših območij za ukrepe za obnovo v skladu z odstavki 1, 2 in 5 tega člena temelji na najboljšem razpoložljivem znanju in najnovejšem tehničnem in znanstvenem napredku pri določanju stanja habitatnih tipov iz Priloge II k tej uredbi ter kakovosti in količine habitatov vrst iz odstavka 5 tega člena, ob upoštevanju informacij, predloženih na podlagi člena 17 Direktive 92/43/EGS, člena 12 Direktive 2009/147/ES in člena 17 Direktive 2008/56/ES.

7.   Države članice zagotovijo, da je znano stanje naslednjih območij:

8.   Pri ukrepih za obnovo iz odstavkov 1 in 2 se upoštevajo potreba po izboljšani ekološki skladnosti in povezljivosti med habitatnimi tipi iz Priloge II ter ekološke zahteve vrst iz odstavka 5, ki se pojavljajo v navedenih habitatnih tipih.

9.   Države članice vzpostavijo ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se na območjih, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo v skladu z odstavki 1, 2 in 5, nenehno izboljšuje stanje habitatnih tipov iz Priloge II, dokler se ne doseže dobro stanje, pa tudi da se nenehno izboljšuje kakovost habitatov vrst iz odstavka 5, dokler se ne doseže zadostna kakovost navedenih habitatov.

Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS države članice vzpostavijo ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se območja, na katerih je bilo doseženo dobro stanje in na katerih je bila dosežena zadostna kakovost habitatov vrst, znatno ne poslabšajo.

10.   Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS si države članice prizadevajo, da do datuma objave svojih nacionalnih načrtov za obnovo v skladu s členom 17(6) te uredbe vzpostavijo potrebne ukrepe, da bi preprečile znatno poslabšanje območij, na katerih se pojavljajo habitatni tipi iz Priloge II k tej uredbi in ki so v dobrem stanju ali so potrebna za doseganje ciljev za obnovo iz odstavka 14 tega člena.

11.   Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 9 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:

12.   Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 10 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:

13.   Na območjih Natura 2000 je neizpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 9 in 10 upravičeno, če so razlogi zanj:

14.   Države članice zagotovijo, da: