+Člen 36 Odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
---+Člen 36 1.
---+Člen 36 2.
---+Člen 36 3.
---+Člen 36 4.
---+Člen 36 5.
|
Člen 36 Odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
-
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 36 1.
|
Institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo:
(a)
izgube tekočega poslovnega leta;
▼M8
(b)
neopredmetena sredstva, razen preudarno vrednotene programske opreme, na vrednost katere reševanje, insolventnost ali likvidacija institucije nima negativnega učinka;
▼B
(c)
odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček;
▼M17
(d)
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti z uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB), primanjkljaj IRB, kadar je ustrezno, izračunan v skladu s členom 159;
▼B
(e)
sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami v bilanci stanja institucije;
(f)
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, vključno z lastnimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere ima institucija dejansko ali pogojno obveznost nakupa na podlagi obstoječe pogodbene obveznosti;
(g)
neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemen navzkrižni delež v instituciji, za katerega pristojni organ meni, da je bil oblikovan z namenom umetnega povečanja kapitala institucije;
(h)
ustrezen znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe;
(i)
ustrezen znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo;
▼C3
(j)
znesek postavk, ki se v skladu s členom 56 odbije od postavk dodatnega temeljnega kapitala v obsegu, ki presega postavke dodatnega temeljnega kapitala institucije;
▼B
(k)
znesek izpostavljenosti naslednjih postavk, ki izpolnjujejo pogoje za utež tveganja 1 250 %, kadar institucija namesto uporabe uteži tveganja 1 250 % odbije ta znesek izpostavljenosti od zneska navadnega lastniškega temeljnega kapitala:
(i)
kvalificirani deleži izven finančnega sektorja;
▼M5
(ii)
pozicije v listinjenju v skladu s točko (b) člena 244(1), točko (b) člena 245(1) in členom 253;
▼B
(iii)
proste izročitve v skladu s členom 379(3);
(iv)
pozicije v košarici, za katere institucija ne more določiti uteži tveganja v skladu s pristopom IRB, v skladu s členom 153(8);
▼M17 —————
▼M17
(vi)
izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP, ki se jim dodeli utež tveganja 1 250 % v skladu s členom 132(2), drugi pododstavek.
▼B
(l)
vse davčne obremenitve, povezane s postavkami navadnega lastniškega temeljnega kapitala, predvidljive v času izračuna, razen kadar institucija ustrezno prilagodi znesek postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in zaradi takšnih davčnih obremenitev zmanjša vrednost, do katere se lahko te postavke uporabijo za kritje tveganj ali izgub;
▼M7
(m)
ustrezni znesek nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti;
▼M8
(n)
za prevzeto obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti iz člena 132c(2) vsak znesek, za katerega tekoča tržna vrednost enot ali deležev v KNP, na katerih temelji prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti, ne dosega sedanje vrednosti prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti in za katerega institucija še ni pripoznala znižanja v postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
▼B
|
|
Člen 36 2.
|
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli uporabo odbitkov iz odstavka 1(a), (c), (e), (f), (h), (i) in (l) tega člena ter povezanih odbitkov iz člena 56(a), (c), (d) in (f) in člena 66(a), (c) in (d). EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
|
|
Člen 36 3.
|
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli vrste kapitalskih instrumentov finančnih institucij ter, v posvetovanjuz Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010
(
27
), zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav in družb, izključenih iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive, ki se odbijejo od naslednjih sestavin kapitala:
(a)
postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
(b)
postavk dodatnega temeljnega kapitala;
(c)
postavk dodatnega kapitala.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
|
|
Člen 36 4.
|
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli uporabo odbitkov iz točke (b) odstavka 1, vključno s pomembnostjo negativnih učinkov na vrednost, ki ne povzročajo bonitetnih pomislekov. EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
|
|
Člen 36 5.
|
Izključno za namen izračuna ustreznega zneska nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti v skladu z odstavkom 1, točka (m), tega člena je z odstopanjem od člena 47c in potem, ko se uradno obvesti pristojni organ, ustrezni znesek nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti, ki jih je kupila institucija, specializirana za restrukturiranje dolgov, enak nič. Odstopanje iz tega pododstavka se uporablja na posamični podlagi, pri skupinah, v katerih vse institucije štejejo za institucije, specializirane za restrukturiranje dolgov, pa na konsolidirani podlagi. Za namene tega odstavka institucija, specializirana za restrukturiranje dolgov‘ pomeni institucijo, ki je v preteklem poslovnem letu izpolnjevala vse naslednje pogoje na posamični in na konsolidirani podlagi:
(a)
glavna dejavnost institucije je kupovanje, upravljanje in restrukturiranje nedonosnih izpostavljenosti v skladu z jasnim in učinkovitim notranjim postopkom odločanja, ki ga izvaja njen upravljalni organ;
(b)
knjigovodska vrednost, merjena brez upoštevanja oblikovanih popravkov zaradi kreditnega tveganja kreditov, ki jih je odobrila institucija, ne presega 15 % njenih skupnih sredstev;
(c)
vsaj 5 % knjigovodske vrednosti, merjene brez upoštevanja oblikovanih popravkov zaradi kreditnega tveganja kreditov, ki jih je odobrila institucija, predstavlja celotno ali delno refinanciranje kupljenih nedonosnih izpostavljenosti ali prilagoditev pogojev odplačevanja slednjih, kar velja za ukrep restrukturiranja v skladu s členom 47b;
(d)
skupna vrednost sredstev institucije ne presega 20 milijard EUR;
(e)
institucija stalno vzdržuje količnik neto stabilnega financiranja v višini vsaj 130 %;
(f)
vpogledne vloge institucije ne presegajo 5 % celotnih obveznosti institucije.
Institucija, specializirana za restrukturiranje dolgov, brez odlašanja uradno obvesti pristojni organ, če ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz drugega pododstavka. Pristojni organi vsaj enkrat na leto uradno obvestijo EBA o uporabi tega odstavka s strani institucij pod njihovim nadzorom. EBA pripravi, vzdržuje in objavi seznam institucij, specializiranih za restrukturiranje dolgov. EBA spremlja dejavnost institucij, specializiranih za restrukturiranje dolgov, in Komisiji do 31. decembra 2028 poroča o rezultatih tega spremljanja ter ji po potrebi svetuje glede tega, ali pogoji za opredelitev institucije, specializirane za restrukturiranje dolgov, zadostno temeljijo na tveganju in ali so ustrezni glede na dajanje prednosti sekundarnemu trgu za nedonosne kredite, ter oceni, ali so potrebni dodatni pogoji.
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|