Člen 129 Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

Člen 129 1.

►M10 Da bi bile krite obveznice, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162 Evropskega Parlamenta in Sveta ( 32 ), primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5 tega člena, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 3, 3a in 3b tega člena in biti zavarovane s katerim koli od naslednjih primernih sredstev: ◄

(a)

izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank ESCB, subjektov javnega sektorja, enot regionalne ali lokalne ravni držav v Uniji ali izpostavljenosti, zavarovane z njihovi jamstvi;

(b)

izpostavljenosti do enot centralne ravni tretjih držav, centralnih bank tretjih držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij ali izpostavljenosti, zavarovane z njihovim jamstvom, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v tem poglavju, in izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja tretjih držav, enot regionalne ali lokalne ravni tretjih držav, ali izpostavljenosti, zavarovane z njihovim jamstvom, ki se jim dodeli enaka utež tveganja kot za izpostavljenosti do institucij ali enot centralne ravni držav in centralnih bank v skladu s členom 115(1) ali(2) oziroma členom 116(1), (2) ali (4) in ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v tem poglavju, ter izpostavljenosti v pomenu iz te točke, ki izpolnjujejo vsaj pogoje za stopnjo kreditne kakovosti 2, kot je določeno v tem poglavju, pod pogojem, da ne presegajo 20 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucij izdajateljic;

▼M10

(c)

izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2, ali izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, kadar so te izpostavljenosti iz naslova:

(i)

kratkoročnih vlog z originalno zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, kadar se te vloge uporabljajo za izpolnjevanje zahtev v zvezi z likvidnostno rezervo kritnega premoženja iz člena 16 Direktive (EU) 2019/2162, ali

(ii)

pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1) navedene direktive, kadar to dovoljujejo pristojni organi;

(d)

krediti, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami do višine manjše izmed zneska zastavne pravice, skupaj z morebitnimi zastavnimi pravicami z boljšim vrstnim redom, in 80 % vrednosti zastavljenih nepremičnin;

▼B

(e)

stanovanjski krediti, za katera v celoti jamči primeren dajalec zavarovanja iz člena 201 in ki izpolnjuje pogoje za stopnjo kreditne kakovosti 2 ali več, kot je določeno v tem poglavju, kadar delež vsakega posameznega kreditia, ki se zaradi izpolnjevanja zahteve iz tega odstavka uporabi kot zavarovanje za krite obveznice, ne presega 80 % vrednosti ustrezne stanovanjske nepremičnine, ki se nahaja v Franciji, in kadar je bilo razmerje med kreditom in dohodkom največ 33 %, ko je bil kredit odobren. Ob odobritvi kredita na nepremičnini ni nobenih zastavnih pravic, za kredite, odobrene po 1. januarju 2014, pa je kreditojemalec pogodbeno zavezan, da brez privolitve kreditne institucije, ki je odobrila kredit, ne bo vzpostavljal takšnih zastavnih pravic. Razmerje med kreditom in dohodkom predstavlja delež bruto dohodka kreditojemalca, s katerim se poplačuje kredit, vključno z obrestmi. Dajalec zavarovanja je bodisi finančna institucija, ki ima dovoljenje in je pod nadzorom pristojnih organov ter zanjo veljajo stabilne bonitetne zahteve, ki so primerljive s tistimi, ki veljajo za institucije, bodisi institucija ali zavarovalnica. Ta vzpostavi vzajemni jamstveni sklad ali enakovredno zavarovanje, da bodo lahko zavarovalnice krile izgube iz kreditnega tveganja, umerjanje teh izgub pa redno pregledujejo pristojni organi. Kreditna institucija in dajalec zavarovanja izdelata oceno kreditne sposobnosti kreditojemalca;

▼M10

(f)

krediti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami do višine manjše izmed zneska zastavne pravice, skupaj z morebitnimi zastavnimi pravicami z boljšim vrstnim redom, in 60 % vrednosti zastavljenih nepremičnin. Krediti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami, so primerni, kadar se razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki znaša 60 %, prekorači do največ 70 %, če skupna vrednost vseh sredstev, zastavljenih kot zavarovanje za krite obveznice, preseže nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic za vsaj 10 % in če terjatev imetnika obveznic izpolnjuje nekatere zahteve glede pravne gotovosti iz poglavja 4. Terjatev imetnika obveznic ima prednost pred vsemi drugimi terjatvami iz naslova zavarovanja;

▼B

(g)

krediti, zavarovani z zastavno pravico na ladjah do razlike med 60 % vrednosti zastavljene ladje in vrednostjo morebitnih predhodnih zastavnih pravic na ladji.

Za namene odstavka 1a izpostavljenosti, ki so nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami dolžniških vrednostnih papirjev, ali s prenosom in upravljanjem likvidacijskih iztržkov iz naslova teh kreditov, niso zajete v izračun omejitev iz navedenega odstavka.

Brez poseganja v prvi pododstavek, točka (c), tega odstavka se do 1. julija 2027 posredne izpostavljenosti do kreditnih institucij, za katere zunanje bonitetne ocene niso na voljo, in ki jamčijo za hipotekarne kredite do njihove registracije, za namene te točke obravnavajo kot izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, pod pogojem, da so kratkoročne izpostavljenosti, razvrščene v razred A na podlagi člena 121, in da bodo hipotekarni krediti zavarovani z jamstvom, po njihovi registraciji, primerni za ugodnejšo obravnavo na podlagi prvega pododstavka, točke (d), (e) in (f), tega odstavka.

Člen 129 1a.

Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporablja naslednje:

(a)

za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, izpostavljenost ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

(b)

za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, izpostavljenost ne presega 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

(c)

za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, iz naslova kratkoročnih vlog z zapadlostjo iz točke (c)(i) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena ali iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz točke (c)(ii) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, skupna izpostavljenost ne presega 8 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice; pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/2162, lahko po posvetovanju z EBA dovolijo izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, iz naslova pogodb za izvedene finančne instrumente, če je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahtev po stopnji kreditne kakovosti 1 in 2 iz tega odstavka;

(d)

skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice, skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2 ali 3, pa ne presega 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice.

Člen 129 1b.

Odstavek 1a tega člena se ne uporablja za uporabo kritih obveznic kot primernega zavarovanja, kot je dovoljena v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2019/2162.

Člen 129 1c.

Za namene točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 80 % uporablja za vsak kredit posebej, določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, in se uporablja ves čas do zapadlosti kredita.

Člen 129 1d.

Za namene točk (f) in (g) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 60 % ali 70 % uporablja za vsak kredit posebej, določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, in se uporablja ves čas do zapadlosti kredita.

Člen 129 2.

Razmere iz točk (a) do (f) odstavka 1 vključujejo tudi zavarovanje, ki je v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi omejeno izključno na varovanje imetnikov kritih obveznic pred izgubo.

Člen 129 3.

Za nepremičnine in ladje, s katerimi so zavarovane krite obveznice, ki so skladne s to uredbo, morajo biti izpolnjene zahteve iz člena 208. Spremljanje vrednosti zavarovanja v skladu s točko (a) člena 208(3) se izvaja pogosto in najmanj enkrat letno za vse nepremičnine in ladje.

Pristojni organi, imenovani v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/2162, lahko za namene vrednotenja nepremičnin dovolijo, da se ta nepremičnina oceni po tržni vrednosti ali po vrednosti, ki je nižja od tržne, ali v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti, po hipotekarni kreditni vrednosti te nepremičnine, brez uporabe omejitev iz člena 229(1), točka (e), te uredbe.

Člen 129 3a.

Poleg tega, da so krite obveznice zavarovane s primernimi sredstvi, navedenimi v odstavku 1 tega člena, velja za krite obveznice minimalna raven presežnega zavarovanja v višini 5 %, kot je opredeljeno v točki 14 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka je skupni nominalni znesek vseh kritnih sredstev, kot so opredeljena v točki 4 člena 3 navedene direktive, vsaj enake vrednosti kot skupni nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic („nominalno načelo“) in je sestavljen iz primernih sredstev, kot določa odstavek 1 tega člena.

Države članice lahko določijo nižjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice ali pooblastijo svoje pristojne organe, da določijo takšno raven, če:

(a)

bodisi izračun presežnega zavarovanja temelji na formalnem pristopu, kjer se upošteva osnovno tveganje sredstev, bodisi za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost, in

(b)

minimalna raven presežnega zavarovanja ni nižja od 2 % na podlagi nominalnega načela iz člena 15(6) in (7) Direktive (EU) 2019/....

Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa odstavek 1a, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.

Člen 129 3b.

Primerna sredstva, navedena v odstavku 1 tega člena, se lahko ob upoštevanju omejitev glede kreditne kakovosti in višine izpostavljenosti, kot določata odstavka 1 in 1a tega člena, vključijo v kritno premoženje kot nadomestna sredstva, kot so opredeljena v točki 13 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162.

Člen 129 4.

Kritim obveznicam, za katere je na voljo bonitetna ocena imenovane ECAI, ki se uporablja neposredno, se dodeli utež tveganja v skladu z razpredelnico 1, ki ustreza bonitetni oceni ECAI v skladu s členom 136.

Razpredelnica 1

Stopnja kreditne kakovosti	1	2	3	4	5	6
Utež tveganja	10 %	20 %	20 %	50 %	50 %	100 %

Člen 129 5.

Kritim obveznicam, za katere bonitetna ocena imenovane ECAI, ki se uporablja neposredno, ni na voljo, se dodeli utež tveganja na podlagi uteži tveganja, dodeljene nadrejenim nezavarovanim izpostavljenostim do institucije, ki jih je izdala. Uporabljajo se naslednje povezave med utežmi tveganja:

(a)

če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 20 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 10 %;

(aa)

če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 30 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 15 %;

(ab)

če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 40 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 20 %;

(b)

če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 50 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 25 %;

(ba)

če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 75 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 35 %;

(c)

če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 100 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 50 %;

(d)

če se izpostavljenostim do institucije dodeli utež tveganja 150 %, se kriti obveznici dodeli utež tveganja 100 %.

Člen 129 6.

Za krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, zahteve, določene v odstavkih 1, 1a, 3, 3a in 3b, ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.

Člen 129 7.

Za krite obveznice, izdane pred 8. julijem 2022, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, kot veljajo na datum njihove izdaje, zahteve, določene v odstavkih 3a in 3b, ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.

Člen 129 Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi