+Člen 458 Makrobonitetno ali sistemsko tveganje, ugotovljeno na ravni države članice
---+Člen 458 1.
---+Člen 458 2.
---+Člen 458 3.
---+Člen 458 4.
---+Člen 458 5.
---+Člen 458 6.
---+Člen 458 7.
---+Člen 458 8.
---+Člen 458 9.
---+Člen 458 10.

Člen 458 Makrobonitetno ali sistemsko tveganje, ugotovljeno na ravni države članice

-

1. Pregled

,
Člen 458 1.
Države članice imenujejo organ, pristojen za izvajanje tega člena. Ta organ je pristojni organ ali imenovani organ.
Člen 458 2.
Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 1 tega člena, ugotovi spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v finančnem sistemu, ki bi lahko imele resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo v posamezni državi članici in za katere navedeni organ meni, da se je nanje mogoče učinkoviteje odzvati z izvajanjem strožjih nacionalnih ukrepov kot pa z makrobonitetnimi instrumenti iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, o tem ustrezno uradno obvesti Komisijo in ESRB. ESRB uradno obvestilo nemudoma posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in EBA.

Uradnemu obvestilu se priložijo naslednji dokumenti, pri čemer se po potrebi vanj vključijo zadevna kvantitativna ali kvalitativna dokazila:

(a) 

spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja;

(b) 

razlogi, zakaj bi navedene spremembe lahko ogrozile finančno stabilnost na nacionalni ravni ali realno gospodarstvo;

(c) 

obrazložitev, zakaj organ meni, da bi bili makrobonitetni instrumenti iz členov 124 in 164 te uredbe ter členov 133 in 136 Direktive 2013/36/EU manj primerni in učinkoviti za obravnavo teh tveganj kot osnutki nacionalnih ukrepov iz točke (d) tega odstavka;

(d) 

osnutek nacionalnih ukrepov za ublažitev sprememb intenzivnosti tveganja za institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, ali za podskupino teh institucij glede:

(i) 

ravni kapitala iz člena 92;

(ii) 

zahtev v zvezi z velikimi izpostavljenostmi iz člena 392 in členov 395 do 403;

(iii) 

likvidnostnih zahtev iz dela 6;

(iv) 

uteži tveganja, usmerjene na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin,

(v) 

zahtev po javnem razkritju iz dela 8;

(vi) 

ravni varovalnega kapitalskega blažilnika iz člena 129 Direktive 2013/36/EU ali

(vii) 

izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja;

(e) 

obrazložitev, zakaj organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, meni, da so ti osnutki ukrepov primerni, učinkoviti in sorazmerni za obravnavo razmer, ter

(f) 

ocena verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka osnutkov ukrepov na notranji trg na osnovi informacij, ki so na voljo zadevni državi članici.
Člen 458 3.
Ko organi, imenovani v skladu z odstavkom 1, pridobijo dovoljenje za uporabo nacionalnih ukrepov v skladu s tem členom, zadevnim pristojnim organom ali imenovanim organom drugih držav članic predložijo vse ustrezne informacije.
Člen 458 4.
Pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta, s katerim se zavrnejo osnutki nacionalnih ukrepov iz točke (d) odstavka 2, se prenese na Svet, ki odloča s kvalificirano večino na predlog Komisije.

ESRB in EBA v enem mesecu od prejema uradnega obvestila iz odstavka 2 Svetu, Komisiji in zadevni državi članici predložita mnenje o zadevah iz točk (a) do (f) navedenega odstavka.

Ob kar največjem upoštevanju mnenj iz drugega pododstavka in če obstajajo zanesljivi, trdni in podrobni dokazi, da bo imel ukrep negativen učinek na notranji trg, ki bo večji od koristi za finančno stabilnost zaradi zmanjšanja ugotovljenega makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, lahko Komisija v enem mesecu Svetu predlaga izvedbeni akt, s katerim se osnutki nacionalnih ukrepov zavrnejo.

Če Komisija v enem mesecu ne predloži takšnega predloga, lahko zadevna država članica nemudoma sprejme osnutke nacionalnih ukrepov za obdobje do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.

Svet odloči o predlogu Komisije v enem mesecu od prejema predloga in navede razloge za zavrnitev ali odobritev osnutkov nacionalnih ukrepov.

Svet zavrne predlagane osnutke nacionalnih ukrepov le, če meni, da ni izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

(a) 

spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja so takšne narave, da predstavljajo tveganje za finančno stabilnost na nacionalni ravni;

(b) 

makrobonitetni instrumenti iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU so manj primerni ali učinkoviti za obravnavo ugotovljenih makrobonitetnih ali sistemskih tveganj kot osnutki nacionalnih ukrepov;

(c) 

osnutki nacionalnih ukrepov ne povzročajo nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali ustvarili ovire za delovanje notranjega trga, ter

(d) 

to vprašanje zadeva le eno državo članico.

Svet v svoji oceni, pripravljeni na podlagi dokazov, ki jih je v skladu z odstavkom 2 predložil organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, upošteva mnenje ESRB in EBA.

Če Svet v enem mesecu po prejemu predloga Komisije ne sprejme izvedbenega akta o zavrnitvi osnutkov nacionalnih ukrepov, lahko zadevna država članica sprejme ukrepe in jih uporablja v obdobju do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.
Člen 458 5.
Druge države članice lahko priznajo ukrepe, sprejete v skladu s tem členom, in jih uporabljajo za institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in imajo podružnice ali izpostavljenosti v državi članici, ki je pridobila dovoljenje za uporabo ukrepa.
Člen 458 6.
Kadar države članice priznajo ukrepe, določene v skladu s tem členom, o tem uradno obvestijo ESRB. ESRB takšna uradna obvestila nemudoma posreduje Svetu, Komisiji, EBA in državi članici, ki je pridobila dovoljenje za uporabo ukrepov.
Člen 458 7.
Država članica pri odločanju, ali bo priznala ukrepe, določene v skladu s tem členom, upošteva merila iz odstavka 4.
Člen 458 8.
Država članica, ki je pridobila dovoljenje za uporabo ukrepov, lahko zaprosi ESRB, da v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 izda priporočilo za eno ali več držav članic, ki ukrepov ne priznavajo.
Člen 458 9.
Zadevna država članica pred iztekom dovoljenja, izdanega v skladu z odstavkoma 2 in 4, ob posvetovanju z ESRB, EBA in Komisijo pregleda trenutne razmere, na podlagi tega pa lahko po postopku iz odstavkov 2 in 4 sprejme novo odločitev o podaljšanju uporabe nacionalnih ukrepov, vsakič za največ dve dodatni leti.
Člen 458 10.
Ne glede na postopek iz odstavkov 3 do 9 tega člena se državam članicam dovoli, da zvišajo uteži tveganja za največ 25 % nad tistimi, ki jih določa ta uredba, za izpostavljenosti iz točk (d)(iv) in (d)(vii) odstavka 2 tega člena ter zaostrijo omejitev velike izpostavljenosti iz člena 395 za največ 15 % za obdobje do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji in zahteve glede obveščanja iz odstavka 2 tega člena.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi