Člen 289 Test uporabnosti

Institucije zagotovijo, da je porazdelitev izpostavljenosti, določena z modelom, uporabljenim za izračun efektivne EPE, vključena v vsakodnevni postopek upravljanja CCR institucije ter da je rezultat modela upoštevan pri odobravanju kreditov, upravljanju CCR, razporeditvi notranjega kapitala in korporativnem upravljanju.

Institucija pristojnim organom dokaže, da je vsaj eno leto preden je pridobila dovoljenje pristojnih organov v skladu s členom 283, da lahko uporablja IMM, uporabljala model za izračun porazdelitve izpostavljenosti, na katerem temelji izračun EPE in ki na splošno izpolnjuje zahteve iz tega oddelka.

Model, ki se uporablja za pripravo porazdelitve izpostavljenosti do CCR, je del okvira za upravljanje CCR, ki ga zahteva člen 286. S tem okvirom se s seštevanjem izpostavljenosti do CCR z drugimi kreditnimi izpostavljenostmi izmeri uporaba kreditnih linij in razporedi notranji kapital.

Poleg EPE institucija meri in upravlja tekoče izpostavljenosti. Če je primerno, institucija meri tekoče izpostavljenosti pred in po upoštevanju zavarovanja s premoženjem. Test uporabnosti je opravljen, če institucija za izračun EPE uporablja druge mere CCR, kot je konična izpostavljenost, ki temeljijo na porazdelitvi izpostavljenosti, oblikovane z istim modelom kot izračun EPE.

Institucija ima sistemsko zmogljivost, da po potrebi dnevno ocenjuje EE, razen če pristojnim organom dokaže, da njene izpostavljenosti do CCR upravičujejo manj pogosto izračunavanje. Institucija oceni EE po časovnem načrtu napovedovalnih obdobij, ki primerno prikazuje časovno strukturo prihodnjih denarnih tokov in zapadlosti pogodb ter je pripravljen na način, ki upošteva pomembnost in sestavo izpostavljenosti.

Izpostavljenost se meri, spremlja in kontrolira ves čas trajanja vseh pogodb v nizu pobotov in ne samo v enoletnem obdobju. Institucija ima vzpostavljene postopke za ugotavljanje in kontrolo tveganj do nasprotnih strank, če je izpostavljenost daljša od enega leta. Napovedano povečanje izpostavljenosti je podatek, ki se upošteva v modelu notranjega kapitala institucije.