+7. Če ni določeno drugače, imajo izrazi v teh s mernicah enak pomen kot izrazi, uporabljeni in …

7. Če ni določeno drugače, imajo izrazi v teh s mernicah enak pomen kot izrazi, uporabljeni in …

Če ni določeno drugače, imajo izrazi v teh s mernicah enak pomen kot izrazi, uporabljeni in opredeljeni v Direktivi 2013/36/EU² in Uredbi (EU) št. 575/2013³ . Poleg tega se za namene teh smernic uporabljajo opredelitve pojmov, ki so navedene v nadaljevanju.

Obrestno tveganje, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti	Trenutno ali prihodnje tveganje za prihodke in ekonomsko vrednost institucije, ki je posledica neželenih gibanj obrestnih mer, ki vplivajo na instrumente, občutljive na obrestno mero, vključno s tveg anjem razmika, osnovnim tveganjem in opcijskim tveganjem.
Instrumenti, občutljivi na obrestno mero	Sredstva, obveznosti in zunajbilančne postavke v netrgovalni knjigi, razen sredstev, odbitih iz kapitala CET1, npr. nepremičnine ali nematerialna sredstva ali izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov v netrgovalni knjigi.
Tveganje razmika	Tveganje, ki je posledica časovne strukture instrumentov, občutljivih na obrestno mero, in izhaja iz razlik v času sprememb obrestne mere, vključno s spremembami časovne strukture obrestnih mer, ki se dosledno pojavljajo vzdolž krivulje donosa (vzporedno tveganje) ali diferencialno glede na obdobje (nevzporedno tveganje).
Osnovno tveganje	Tveganje, ki izhaja iz vpliva relativnih sprememb obrestnih mer na instrumente, občutljive na obrestno mero, ki imajo podobne ročnosti, vendar se njihova cena določi z različnimi indeksi obrestnih mer. Osnovno tveganje izhaja iz nepopolne korelacije v prilagoditvi obrestnih mer, pridobljenih in plačanih za različne instrumente, občutljive na obrestno mero, s sicer podobnimi značilnostmi spremembe obrestnih mer.
Opcijsko tveganje	Tveganje, ki izhaja iz opcij (vgrajenih in eksplicitnih), pri čemer lahko institucija ali njena stranka spremeni raven in čas svojih denarnih tokov, tj. tveganje, ki izvira iz instrumentov, občutljivih na obrestno mero, pri čemer bo imetnik skoraj zagotovo izvrševal opcijo, če je to v njegovem finančnem interesu (vgrajene ali eksplicitne samodejne opcije), in tveganje, ki izhaja iz prožnosti, vgraj ene implicitno ali v okviru instrumentov, občutljivih na obrestno mero, tako da lahko spremembe obrestnih mer povzročijo spremembo vedenja stranke (vgrajeno vedenjsko opcijsko tveganje).
Tveganje spremembe kreditnega razmika, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige (CSRBB)	Tveganje, ki nastane zaradi sprememb v tržnem zaznavanju cene kreditnega tveganja, likvidnostne premije in morebitnih drugih sestavin kreditno tveganih instrumentov, ki povzročajo nihanja cene kreditnega tveganja, likvidnostne premije in morebitnih drugih sestavin, in ni pojasnjeno z IRRBB ali pričakovanim kreditnim tveganjem/tveganjem (skokovitega naraščanja) verjetnosti neplačila.
Mere prihodkov	Mere sprememb pričakovane prihodnje donosnosti v danem časovnem okviru, ki so posledica gibanj obrestnih mer.
Mere ekonomske vrednosti (EV)	Mere sprememb neto sedanje vrednosti instrumentov, občutljivih na obrestno mero, v njihovi preostali življenjski dobi, ki so posledica gibanj obrestnih mer. Mere ekonomske vrednosti odražajo spreme mbe v vrednosti v preostali življenjski dobi instrumentov, občutljivih na obrestno mero, tj. dokler se ne iztečejo vse pozicije.
Mere ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (EVE)	Posebna oblika mere ekonomske vrednosti, pri kateri se lastniški kapital izloči iz denarnih tokov.
Pogojno modeliranje denarnih tokov	Modeliranje denarnih tokov ob predpostavki, da sta čas in količina denarnih tokov odvisna od posebnega scenarija obrestnih mer.
Nepogojno modeliranje denarnih tokov	Modeliranje denarnih tokov ob predpostavki, da sta čas in količina denarnih tokov neodvisna od posebnega scenarija obrestnih mer.
Bilanca stanja ob likvidaciji	Bilanca stanja, pri kateri se obstoječe pozicije iz netrgovalne knjige amortizirajo in se ne nadomestijo z novim poslom.
D inamična bilanca stanja	Bilanca stanja, ki vključuje prihodnja poslovna pričakovanja in je dosledno prilagojena za ustrezen scenarij.
Konstantna bilanca stanja	Bilanca stanja, ki vključuje zunajbilančne postavke in v kateri se skupna velikost in sestava ohranjata z zamenjavo zapadlih ali prevrednotenih denarnih tokov z novimi denarnimi tokovi, ki imajo enake značilnosti glede zneska, obdobja za prevrednotenje in sestavin razmika.

² Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) – UL L 176, 27.6.2013.

³ Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 – UL L 176, 27.6.2013.

1. Pregled

Naslov	Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/