20 Funkcija notranje revizije

Če je funkcija notranje revizije vzpostavljena, bi morala biti neodvisna in imeti dovolj pooblastil, dovolj visok položaj in dovolj virov. Investicijska podjetja bi morala zlasti zagotoviti, da so kvalifikacije zaposlenih v funkciji notranje revizije in viri te funkcije, zlasti revizijska orodja in metode za analizo tveganj, primerni glede na velikost in lokacije investicijskega podjetja ter naravo, obseg in zapletenost tveganj, povezanih s poslovnim modelom investicijskega podjetja, njegovimi dejavnostmi, kulturo tveganj in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj.

Funkcija notranje revizije bi morala biti neodvisna od dejavnosti, ki jih revidira. Zato se ta funkcija ne bi smela združiti z nobeno drugo funkcijo.

Funkcija notranje revizije bi morala v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, opravljati neodvisne preglede ter objektivno zagotavljati skladnost vseh dejavnosti in enot investicijskega podjetja, vključno z dejavnostmi v zunanjem izvajanju, s politikami in postopki investicijskega podjetja ter z zunanjimi zakonskimi zahtevami. Funkcija notranje revizije bi morala biti pristojna za vse subjekte v skupini.

Funkcija notranje revizije ne bi smela sodelovati pri pripravi, izbiri, vzpostavljanju ali izvajanju posebnih politik, mehanizmov in postopkov notranje kontrole ali limitov tveganj. Vendar to ne bi smelo preprečevati upravljalnemu organu v vodstveni funkciji, da od notranje revizije zahteva podatke o zadevah, povezanih s tveganji, notranjimi kontrolami in skladnostjo z veljavnimi predpisi.

Funkcija notranje revizije bi morala oceniti, ali je ureditev notranjih kontrol investicijskega podjetja, kot je opredeljena v oddelku 15, učinkovita in uspešna. Funkcija notranje revizije bi morala zlasti oceniti:

• a. primernost ureditve upravljanja investicijskega podjetja;
• b. ali so obstoječe politike in postopki še vedno primerni in skladni s pravnimi in zakonskimi zahtevami ter s strategijo tveganj in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj investicijskega podjetja;
• c. skladnost postopkov z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi ter z odločitvami upravljalnega organa;
• d. ali se postopki pravilno in učinkovito izvajajo (na primer skladnost transakcij, dejanska dosežena raven tveganja itd.) ter
• e. primernost, kakovost in učinkovitost kontrol, ki se opravljajo, ter poročanja poslovnih enot (prva obrambna črta) ter funkcij upravljanja tveganj in spremljanja skladnosti.

Funkcija notranje revizije bi morala zlasti preverjati celovitost postopkov, ki zagotavljajo zanesljivost metod in tehnik investicijskega podjetja, ter predpostavk in virov informacij, ki se uporabljajo v njegovih notranjih modelih (na primer modeliranje tveganj in računovodsko merjenje). Ocenjevati bi morala tudi kakovost in uporabo orodij za kvalitativno opredelitev in oceno tveganj ter sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganj.

Funkcija notranje revizije bi morala po celotnem investicijskem podjetju imeti neomejen dostop do vseh evidenc, dokumentov, informacij in zgradb investicijskega podjetja. To bi moralo vključevati tudi dostop do informacijskih sistemov upravljanja ter zapisnikov vseh odborov in komisij in organov odločanja.

Funkcija notranje revizije bi morala upoštevati nacionalne in mednarodne poklicne standarde. Primer zgoraj navedenih poklicnih standardov so standardi, ki jih je določil Inštitut notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors).

Notranje revizijsko delo bi se moralo opravljati v skladu z revizijskim načrtom in podrobnim revizijskim programom na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganj.

Notranji revizijski načrt bi bilo treba sestaviti vsaj enkrat na leto na podlagi letnih ciljev kontrole notranje revizije. Načrt notranje revizije bi moral potrditi upravljalni organ.

Za vsa revizijska priporočila je potreben formalni postopek nadaljnjega ukrepanja na ustreznih vodstvenih ravneh, da se zagotovi njihova učinkovita in pravočasna obravnava ter poročanje

• o njej.