Naslov VI – Upravljanje neprekinjenega poslovanja

Brez poseganja v veljavne zahteve na podlagi direktive DORA bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, v okviru izvajanja svoje politike neprekinjenega poslovanja in načrtov, vzpostavljenih v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) 2023/1114, vzpostaviti zanesljivo upravljanje neprekinjenega poslovanja ter načrte odzivanja in okrevanja, da bi zagotovili zmožnost stalnega poslovanja, obvladovali incidente, ki bi lahko ovirali izvajanje kritičnih poslovnih dejavnosti v skladu z nagnjenostjo izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, k prevzemanju tveganja in njegovo odpornostjo na motnje, ter omejili izgube in motnje pri zagotavljanju storitev v primeru resnih motenj v poslovanju. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, lahko vzpostavijo posebno neodvisno funkcijo za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja ob upoštevanju meril sorazmernosti iz naslova I.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, se zanaša na več kritičnih virov (npr. informacijske sisteme, vključno s storitvami v oblaku, komunikacijske sisteme, ključne zaposlene in zgradbe). Namen upravljanja neprekinjenega poslovanja je zmanjšati operativn e, finančne in pravne posledice, posledice za ugled in druge pomembne posledice, ki nastanejo zaradi nesreče ali daljše prekinitve teh virov ter s tem povezane motnje v običajnih postopkih poslovanja izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva. Drugi ukrepi upravljanja tveganj so lahko namenjeni zmanjševanju verjetnosti takih dogodkov ali prenosu njihovega finančnega vpliva (npr. z zavarovanjem) na tretje osebe.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral za vzpostavitev načrta preudarnega upravljanja neprekinjenega poslovanja skrbno analizirati svojo izpostavljenost resnim motnjam v poslovanju in dejavnike tveganja zanje ter (kvantitativno in kvalitativno) oceniti njihov morebitni vpliv, pri čemer bi moral uporabiti notranje in/ali zunanje podatke ter analizo scenarijev. Pri tej analizi bi se morala testirati zmožnost izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, da kljub motnjam zagotavlja kritične poslovne dejavnosti, zajeti bi morala vsa poslovna področja in notranje enote, vključno s funkcijo upravljanja tveganj ali postopki upravljanja tveganj, ter upoštevati njihovo medsebojno odvisnost. Rezultati analize bi morali prispevati k opredelitvi prednostnih nalog in ciljev za okrevanje izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva.

Izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, bi moral na podlagi zgornje analize vzpostaviti:

• a. krizne načrte in načrte neprekinjenega poslovanja za zagotovitev, da se izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, ustrezno odziva na nujne primere in je zmožen ohraniti kritične poslovne dejavnosti v primeru motenj v običajnih postopkih poslovanja;
• b. načrte za obnovitev kritičnih virov in kritičnih ali pomembnih funkcij, da se omogoči okrevanje po motnjah in se lahko izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva, v ustreznem časovnem okviru vrne k običajnemu poslovanju. Kakršno koli preostalo tveganje zaradi morebitnih motenj v poslovanju bi moralo biti v skladu z nagnjenostjo k prevzemanju tveganj izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva;
• c. za druge dejavnosti ali kadar ni mogoče zagotoviti neprekinjenosti kritičnih bistvenih funkcij, bi morali izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, vzpostaviti postopke za pravočasno obnovitev podatkov in funkcij ter pravočasno nadaljevanje dejavnosti.

Krizne načrte, načrte neprekinjenega poslovanja in načrte okrevanja bi bilo treba dokumentirati in skrbno izvajati. Dokumentacija bi morala biti na voljo v okviru poslovnih področij, notranjih enot in funkcije upravljanja tveganj za zaposlene, pristojne za postopke upravljanja tveganj, ter shranjena v sistemih, ki so fizično ločeni in so v primeru nepredvidenih dogodkov takoj dostopni. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno usposabljanje. Načrte bi bilo treba redno testirati in posodabljati. Vsa sporna vprašanja ali napake, ki se pojavijo pri testih, bi bilo treba dokumentirati in analizirati, načrte pa ustrezno pregledati.