8.3. Ocena tveganja financiranja pri delovanju

Pristojni organi bi morali oceniti, kakšno je tveganje financiranja institucije in ali so srednje- in dolgoročne aktivne in zunajbilančne postavke ustrezno izpolnjene z raznolikim naborom instrumentov za stabilno financiranje v običajnih in stresnih pogojih. Ta ocena vključuje naslednje elemente:

• a. ovrednotenje profila financiranja institucije;
• b. ovrednotenje tveganj za stabilnost profila financiranja;
• c. ovrednotenje dejanskega dostopa do trga;
• d. ovrednotenje pričakovanih sprememb tveganj financiranja na podlagi načrta financiranja institucije.

Ovrednotenje profila financiranja institucije

Pristojni organi bi morali oceniti ustreznost profila financiranja institucije, vključno s srednje- in dolgoročnimi pogodbenimi ter vedenjskimi neusklajenostmi, glede na njen poslovni model, strategijo in nagnjenost k prevzemanju tveganja. Upoštevati bi morali, ali so srednje- in dolgoročne aktivne in zunajbilančne postavke ustrezno izpolnjene z raznolikim naborom instrumentov za stabilno financiranje v skladu s členom 413 Uredbe (EU) št. 575/2013. Pristojni organi bi morali to oceno podpreti z analizo količnika neto stabilnih virov financiranja, kot je določen v naslovu IV dela 6 Uredbe (EU) št. 575/2013, ter oceniti, ali je bil ta pravilno sporočen.

Pristojni organi bi morali upoštevati vpliv vseh (lokalnih) regulativnih in pogodbenih dejavnikov, ki vplivajo na vedenjske značilnosti ponudnikov financiranja (npr. predpisi v zvezi s kliringom, reševanjem s sredstvi upnikov, sistemi jamstva za vloge itd., saj lahko ti vplivajo na vedenje ponudnikov financiranja), na profil financiranja institucije.

Pristojni organi bi morali oceniti, ali lahko morebitne pomanjkljivosti, ki izhajajo iz profila financiranja institucije, kot so neusklajenosti zapadlosti, ki presegajo sprejemljive meje, prevelike koncentracije virov financiranja, previsoke ravni obremenitev sredstev ali neustrezno ali nestabilno financiranje dolgoročnih sredstev, povzročijo nesprejemljivo zvišanje stroškov financiranja in izgubo dostopa do financiranja za institucijo. Zlasti je treba pri načrtovanju ali oblikovanju stresnih scenarijev natančno oceniti predpostavke glede stabilnosti financiranja, pridobljenega prek kanalov, ki temeljijo na finančni tehnologiji ali so manj tradicionalni, na primer spletnih platform za vloge. Ovrednotenje tveganj za stabilnost profila financiranja

Pristojni organi bi morali upoštevati dejavnike, ki lahko zmanjšajo stabilnost profila financiranja v zvezi z vrsto in značilnostmi sredstev, zunajbilančnih postavk in obveznosti. Upoštevati bi morali strukturno neusklajenost zapadlosti med sredstvi in obveznostmi (vključno z vplivom morebitnih valutnih neusklajenosti), ustrezne metrike strukturnega financiranja (npr. razmerje med posojili in vlogami, vrzel v financiranju stranke ter vedenju prilagojena lestvica zapadlosti) ter značilnosti financiranja, ki bi lahko z vidika bonitetnega nadzora kazale na povečana tveganja PD/FT. Pristojni organi bi morali upoštevati tudi vpliv izgub na stabilnost financiranja ter se zavedati, da so lahko ponudniki financiranja občutljivi že za izgube, ki so precej nižje od tistih, ki bi ogrozile količnike kapitala.

Pristojni organi bi morali oceniti tveganja za vzdržnost profila financiranja, ki izhajajo iz koncentracij virov financiranja (zlasti glede vrste uporabljenih instrumentov financiranja, posebnih trgov financiranja ter posameznih ali povezanih nasprotnih strank). Upoštevati bi morali na primer značilnosti najpomembnejših sektorjev, v katerih institucija opravlja storitve, in kako to vpliva na profil tveganja financiranja institucije, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti izpostavljenostim cikličnim ali nestanovitnim sektorjem.

Pristojni organi bi morali oceniti tudi tveganje, da lahko raven obremenitev sredstev negativno vpliva na nagnjenost trga k prevzemanju nezavarovanih dolgov institucije (v smislu posebnih značilnosti trgov, na katerih deluje institucija, in poslovnega modela institucije).

Ovrednotenje dejanskega dostopa do trga

Pristojni organi bi morali biti seznanjeni z dejanskim dostopom institucije do trga ter trenutnimi in prihodnjimi nevarnostmi za ta dostop do trga, vključno z motnjami pri dostopu do deviznih trgov (tudi zanjo specifičnimi). Pri oceni bi morali upoštevati, v kolikšni meri institucija postavlja visoke zahteve posameznim trgom ali nasprotnim strankam (vključno s centralnimi bankami) glede na zmogljivost teh trgov/nasprotnih strank, vse pomembne ali nepričakovane spremembe v izdajanju dolžniških instrumentov, tveganje, da lahko novice o instituciji negativno vplivajo na trg (dojemanje/zaupanje) in s tem na dostop do trga, ter znake, da bi lahko kratkoročna likvidnostna tveganja zmanjšala dostop institucije do njenih glavnih trgov financiranja.

Ovrednotenje pričakovanih sprememb tveganj financiranja na podlagi načrta financiranja institucije

Pristojni organi bi morali oceniti pričakovane spremembe tveganj financiranja na podlagi načrta financiranja institucije ter si ustvariti mnenje o izvedljivosti načrta (na primer s testiranjem za nazaj in upoštevanjem alternativnih scenarijev).