+UREDBA (EU) 2024/2803 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
---+Preamble: 1
---+POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE
------+Člen 1 Predmet urejanja in področje uporabe
---------+Člen 1 1
---------+Člen 1 2
---------+Člen 1 3
---------+Člen 1 4
------+Člen 2 Opredelitev pojmov
---------+Člen 2 (1)
---------+Člen 2 (2)
---------+Člen 2 (3)
---------+Člen 2 (4)
---------+Člen 2 (5)
---------+Člen 2 (6)
---------+Člen 2 (7)
---------+Člen 2 (8)
---------+Člen 2 (9)
---------+Člen 2 (10)
---------+Člen 2 (11)
---------+Člen 2 (12)
---------+Člen 2 (13)
---------+Člen 2 (14)
---------+Člen 2 (15)
---------+Člen 2 (16)
---------+Člen 2 (17)
---------+Člen 2 (18)
---------+Člen 2 (19)
---------+Člen 2 (20)
---------+Člen 2 (21)
---------+Člen 2 (22)
---------+Člen 2 (23)
---------+Člen 2 (24)
---------+Člen 2 (25)
---------+Člen 2 (26)
---------+Člen 2 (27)
---------+Člen 2 (28)
---------+Člen 2 (29)
---------+Člen 2 (30)
---------+Člen 2 (31)
---------+Člen 2 (32)
---------+Člen 2 (33)
---------+Člen 2 (34)
---------+Člen 2 (35)
---------+Člen 2 (36)
---------+Člen 2 (37)
---------+Člen 2 (38)
---------+Člen 2 (39)
---------+Člen 2 (40)
---------+Člen 2 (41)
---------+Člen 2 (42)
---------+Člen 2 (43)
---------+Člen 2 (44)
---------+Člen 2 (45)
---------+Člen 2 (46)
---------+Člen 2 (47)
---------+Člen 2 (48)
---------+Člen 2 (49)
---------+Člen 2 (50)
---------+Člen 2 (51)
---------+Člen 2 (52)
---------+Člen 2 (53)
---------+Člen 2 (54)
---------+Člen 2 (55)
---------+Člen 2 (56)
---------+Člen 2 (57)
---------+Člen 2 (58)
---------+Člen 2 (59)
---------+Člen 2 (60)
---------+Člen 2 (61)
---------+Člen 2 (62)
---------+Člen 2 (63)
---------+Člen 2 (64)
---------+Člen 2 (65)
---------+Člen 2 (66)
---------+Člen 2 (67)
------+Člen 3 Funkcionalni bloki zračnega prostora
---+POGLAVJE II NACIONALNI NADZORNI ORGANI
------+Člen 4 Imenovanje in ustanovitev nacionalnih nadzornih organov ter zahteve v zvezi z njimi
---------+Člen 4 1
---------+Člen 4 2
---------+Člen 4 3
---------+Člen 4 4
---------+Člen 4 5
---------+Člen 4 6
---------+Člen 4 7
---------+Člen 4 8
------+Člen 5 Naloge nacionalnih nadzornih organov
---------+Člen 5 1
---------+Člen 5 2
---------+Člen 5 3
------+Člen 6 Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi
---------+Člen 6 1
---------+Člen 6 2
---------+Člen 6 3
---------+Člen 6 4
---------+Člen 6 5
---------+Člen 6 6
---+POGLAVJE III IZVAJANJE SLUŽB
------+Člen 7 Izvajanje služb s strani izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa
---------+Člen 7 1
---------+Člen 7 2
---------+Člen 7 3
---------+Člen 7 4
------+Člen 8 Imenovanje izvajalcev služb zračnega prometa
---------+Člen 8 1
---------+Člen 8 2
---------+Člen 8 3
---------+Člen 8 4
---------+Člen 8 5
---------+Člen 8 6
------+Člen 9 Odnosi med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa
---------+Člen 9 1
---------+Člen 9 2
------+Člen 10 Imenovanje izvajalcev služb MET
---------+Člen 10 1
---------+Člen 10 2
------+Člen 11 Pogoji v zvezi z izvajanjem služb CNS, AIS, ADS, MET in služb zračnega prometa za priletno in aerodromsko kontrolo
---------+Člen 11 1
---------+Člen 11 2
---------+Člen 11 3
---------+Člen 11 4
---------+Člen 11 5
---------+Člen 11 6
---------+Člen 11 7
---------+Člen 11 8
------+Člen 12 Izvajanje skupnih informacijskih služb
---------+Člen 12 1
---------+Člen 12 2
---------+Člen 12 3
---------+Člen 12 4
---------+Člen 12 5
---------+Člen 12 6
------+Člen 13 Ustanovitev in vloga odbora za oceno uspešnosti
---------+Člen 13 1
---------+Člen 13 2
---------+Člen 13 3
---------+Člen 13 4
------+Člen 14 Sestava odbora za oceno uspešnosti
---------+Člen 14 1
---------+Člen 14 2
---------+Člen 14 3
---------+Člen 14 4
---------+Člen 14 5
------+Člen 15 Neodvisnost odbora za oceno uspešnosti
---------+Člen 15 1
---------+Člen 15 2
------+Člen 16 Postopki in delovanje odbora za oceno uspešnosti
---------+Člen 16 1
---------+Člen 16 2
---------+Člen 16 3
---------+Člen 16 4
---------+Člen 16 5
---------+Člen 16 6
------+Člen 17 Sekretariat odbora za oceno uspešnosti
---------+Člen 17 1
---------+Člen 17 2
------+Člen 18 Odbor za sodelovanje nacionalnih nadzornih organov
---------+Člen 18 1
---------+Člen 18 2
---------+Člen 18 3
---------+Člen 18 4
------+Člen 19 Financiranje odbora za oceno uspešnosti
------+Člen 20 Izvedbeni akti o odboru za oceno uspešnosti
---------+Člen 20 (a)
---------+Člen 20 (b)
---------+Člen 20 (c)
---------+Člen 20 2
------+Člen 21 Shema uspešnosti
---------+Člen 21 1
---------+Člen 21 2
---------+Člen 21 3
---------+Člen 21 4
---------+Člen 21 5
---------+Člen 21 6
---------+Člen 21 7
------+Člen 22 Določitev vseevropskih ciljev uspešnosti
---------+Člen 22 1
---------+Člen 22 2
---------+Člen 22 3
------+Člen 23 Načrti uspešnosti in cilji uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa
---------+Člen 23 1
---------+Člen 23 2
---------+Člen 23 3
---------+Člen 23 4
---------+Člen 23 5
---------+Člen 23 6
---------+Člen 23 7
---------+Člen 23 8
---------+Člen 23 9
---------+Člen 23 10
---------+Člen 23 11
------+Člen 24 Ocena načrtov uspešnosti
---------+Člen 24 1
---------+Člen 24 2
---------+Člen 24 3
---------+Člen 24 4
---------+Člen 24 5
---------+Člen 24 6
------+Člen 25 Spremljanje uspešnosti
---------+Člen 25 1
---------+Člen 25 2
---------+Člen 25 3
---------+Člen 25 4
------+Člen 26 Načrt uspešnosti omrežja
---------+Člen 26 1
---------+Člen 26 2
---------+Člen 26 3
---------+Člen 26 4
------+Člen 27 Revizija ciljev uspešnosti in načrtov uspešnosti v referenčnem obdobju
---------+Člen 27 1
---------+Člen 27 2
---------+Člen 27 3
---------+Člen 27 4
------+Člen 28 Izvajanje sheme uspešnosti
---------+Člen 28 (a)
---------+Člen 28 (b)
---------+Člen 28 (c)
---------+Člen 28 (d)
---------+Člen 28 (e)
---------+Člen 28 (f)
---------+Člen 28 (g)
---------+Člen 28 (h)
---------+Člen 28 (i)
---------+Člen 28 (j)
---------+Člen 28 2
------+Člen 29 Načela za ureditev pristojbin
---------+Člen 29 1
---------+Člen 29 2
---------+Člen 29 3
---------+Člen 29 4
---------+Člen 29 5
---------+Člen 29 6
------+Člen 30 Stroškovne osnove za pristojbine
---------+Člen 30 1
---------+Člen 30 2
---------+Člen 30 3
---------+Člen 30 4
---------+Člen 30 5
---------+Člen 30 6
------+Člen 31 Območje zaračunavanja in cene na enoto
---------+Člen 31 1
---------+Člen 31 2
---------+Člen 31 3
---------+Člen 31 4
------+Člen 32 Določanje pristojbin
---------+Člen 32 1
---------+Člen 32 2
---------+Člen 32 3
---------+Člen 32 4
---------+Člen 32 5
---------+Člen 32 6
---------+Člen 32 7
---------+Člen 32 8
------+Člen 33 Izvajanje ureditve pristojbin
------+Člen 34 Pregled skladnosti s shemo uspešnosti in ureditvijo pristojbin
---------+Člen 34 1
---------+Člen 34 2
---------+Člen 34 3
------+Člen 35 Uporaba sheme uspešnosti in ureditve pristojbin v vojski
---------+Člen 35 1
---------+Člen 35 2
------+Člen 36 Preglednost računov izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa
---------+Člen 36 1
---------+Člen 36 2
---------+Člen 36 3
---------+Člen 36 4
---+POGLAVJE IV UPRAVLJANJE OMREŽJA
------+Člen 37 Funkcije omrežja
---------+Člen 37 1
---------+Člen 37 2
---------+Člen 37 3
---------+Člen 37 4
---------+Člen 37 5
------+Člen 38 Upravljavec omrežja
---------+Člen 38 1
---------+Člen 38 2
---------+Člen 38 3
---------+Člen 38 4
---------+Člen 38 5
---------+Člen 38 6
---------+Člen 38 7
---------+Člen 38 8
---------+Člen 38 9
---------+Člen 38 10
---------+Člen 38 11
---------+Člen 38 12
---------+Člen 38 13
---------+Člen 38 14
---------+Člen 38 15
---------+Člen 38 16
------+Člen 39 Preglednost računov upravljavca omrežja
---------+Člen 39 1
---------+Člen 39 2
------+Člen 40 Odnosi z deležniki
------+Člen 41 Odnosi z vojaškimi organi
------+Člen 42 Razpoložljivost operativnih podatkov za splošni zračni promet in dostop do njih
---------+Člen 42 1
---------+Člen 42 2
---------+Člen 42 3
---------+Člen 42 4
---+POGLAVJE V ZRAČNI PROSTOR, INTEROPERABILNOST IN TEHNOLOŠKE INOVACIJE
------+Člen 43 Elektronske letalske informacije
------+Člen 44 Klasifikacija zračnega prostora
------+Člen 45 Prilagodljiva uporaba zračnega prostora
---------+Člen 45 1
---------+Člen 45 2
---------+Člen 45 3
---------+Člen 45 4
------+Člen 46 Usklajevanje projekta SESAR
------+Člen 47 Skupni projekti
---------+Člen 47 1
---------+Člen 47 2
---------+Člen 47 3
---------+Člen 47 4
---+POGLAVJE VI KONČNE DOLOČBE
------+Člen 48 Postopek v odboru
---------+Člen 48 1
---------+Člen 48 2
---------+Člen 48 3
---------+Člen 48 4
------+Člen 49 Posvetovanje z deležniki
---------+Člen 49 1
---------+Člen 49 2
---------+Člen 49 3
------+Člen 50 Odnosi s tretjimi državami
------+Člen 51 Podpora drugih organov
------+Člen 52 Zaupnost
---------+Člen 52 1
---------+Člen 52 2
---------+Člen 52 3
------+Člen 53 Kazni
------+Člen 54 Vrednotenje
---------+Člen 54 1
---------+Člen 54 2
------+Člen 55 Zaščitni ukrepi
---------+Člen 55 (a)
---------+Člen 55 (b)
---------+Člen 55 (c)
---------+Člen 55 (d)
---------+Člen 55 (e)
------+Člen 56 Razveljavitev
------+Člen 57 Spremembe Uredbe (EU) 2018/1139
---------+Člen 57 (1)
---------+Člen 57 (2)
---------+Člen 57 (3)
---------+Člen 57 (4)
---------+Člen 57 (5)
---------+Člen 57 (6)
---------+Člen 57 (7)
------+Člen 58 Prehodne določbe
---------+Člen 58 1
---------+Člen 58 2
---------+Člen 58 3
---------+Člen 58 4
---------+Člen 58 5
------+Člen 59 Začetek veljavnosti in uporaba
---------+Člen 59 2
---------+Člen 59 3
---------+Člen 59 4
---+PRILOGA I Razveljavljene uredbe z njihovimi spremembami
---+PRILOGA II Korelacijska tabela
|
English -
European Union -
Aviation -
UREDBA (EU) 2024/2803 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
UREDBA (EU) 2024/2803 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 23. oktobra 2024
o izvajanju enotnega evropskega neba
(prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Preamble: 1
|
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1)
|
Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) so bile bistveno spremenjene. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, bi bilo treba navedene uredbe zaradi jasnosti prenoviti.
|
|
(2)
|
Evropski parlament in Svet sta sprejela prvi sveženj zakonodaje o enotnem evropskem nebu, in sicer uredbe (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter tako vzpostavila trdno pravno podlago za brezhiben, interoperabilen in varen sistem upravljanja zračnega prometa (ATM). S sprejetjem drugega svežnja, in sicer Uredbe (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7), se je nadalje okrepila pobuda o enotnem evropskem nebu z uvedbo konceptov „shema uspešnosti“ in „upravljavec omrežja“ za nadaljnje izboljšanje uspešnosti evropskega omrežja ATM. Uredba (ES) št. 552/2004 je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (8), saj so bila v Uredbo (EU) 2018/1139 vključena pravila, potrebna za interoperabilnost sistemov, sestavnih delov in postopkov ATM.
|
|
(3)
|
Da bi se upoštevale spremembe, uvedene z Uredbo (EU) 2018/1139, je treba to uredbo uskladiti z navedeno uredbo ter slednjo spremeniti.
|
|
(4)
|
Uredba (EU) 2018/1139 vsebuje podrobna navodila o uporabi zračnega prostora, operativne določbe o storitvah in postopkih letalske navigacije ter pravila in postopke za projektiranje struktur zračnega prostora, klasifikacijo zračnega prostora pa bi morala urejati ta direktiva.
|
|
(5)
|
V členu 1 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane 7. decembra 1944 v Chicagu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), države pogodbenice priznavajo, da „ima vsaka država popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad svojim ozemljem“. In v okviru take suverenosti države članice Unije izvajajo pristojnosti javnega organa pri kontroli zračnega prometa, ob upoštevanju veljavnih mednarodnih konvencij.
|
|
(6)
|
Ta uredba ne bi smela vplivati na pravice in odgovornosti držav članic na podlagi Čikaške konvencije.
|
|
(7)
|
Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varno, redno in trajnostno opravljanje storitev v zračnem prometu, optimizira uporabo zračnega prostora in zmogljivost, prispeva k vzdržnosti letalstva ter olajšuje prosti pretok blaga, oseb in storitev.
|
|
(8)
|
Da bi si lahko hkrati prizadevali za okrepitev varnostnih standardov v zračnem prometu in izboljšanje splošne uspešnosti ATM in navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) za splošni zračni promet v Evropi, je treba upoštevati človeški faktor. Države članice bi morale zato podpreti načela „kulture pravičnosti“. Preučiti in upoštevati bi bilo treba mnenja in priporočila strokovne skupine Komisije za človekovo razsežnost enotnega evropskega neba, ustanoveljene s Sklepom Komisije (EU) 2023/2109 (9).
|
|
(9)
|
Izboljšanje podnebne in okoljske uspešnosti ATM tudi prispeva k doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma, Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (10), sklepov Sveta o Strategiji Komisije za trajnostno in pametno mobilnost ter Evropske digitalne agende, zlasti z zmanjšanjem emisij iz letalstva.
|
|
(10)
|
Z učinkovitejšo uporabo zračnega prostora, s katero bi dobili več možnosti za optimalne poti leta, bi se izboljšal tudi izkoristek goriva in zmanjšale emisije. Pri optimizaciji poti in profilov leta bi bilo treba upoštevati tudi različne podnebne in okoljske dejavnike, da bi tako zmanjšali emisije in onesnaževala zraka. Treba bi bilo razviti metodologijo za upoštevanje teh različnih dejavnikov in njihove soodvisnosti, zlasti pri določanju kazalnikov uspešnosti.
|
|
(11)
|
Zračni prostor je skupni vir za vse kategorije uporabnikov, ki ga morajo vsi uporabljati prilagodljivo, da bi zagotovili pravičnost in preglednost, obenem pa upoštevali varnostne in obrambne potrebe držav članic ter njihove zaveze v okviru mednarodnih organizacij.
|
|
(12)
|
Države članice so leta 2004 sprejele splošno izjavo glede vojaških zadev, povezanih z enotnim evropskim nebom (11), na katero znova opozarjajo. V skladu s to izjavo bi morale države članice zlasti okrepiti civilno-vojaško sodelovanje in olajšati sodelovanje med svojimi oboroženimi silami v vseh zadevah, povezanih z upravljanjem zračnega prometa, če vse zadevne države članice menijo, da je to potrebno, in v takem obsegu, kot se jim zdi potreben.
|
|
(13)
|
Odločitve glede vsebine, obsega ali izvedbe vojaških operacij in vojaškega usposabljanja ne sodijo v pristojnost Unije v skladu s členom 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
|
|
(14)
|
Člen 9a Uredbe (ES) št. 550/2004 določa, da države članice vzpostavijo funkcionalne bloke zračnega prostora za okrepitev sodelovanja med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, da bi se izboljšala uspešnost in ustvarile sinergije, ter ureja take bloke zračnega prostora. Države članice lahko vzdržujejo sodelovanje in usklajevanje v takih že vzpostavljenih blokih zračnega prostora, s čimer bi se spodbujala uspešnost mreže za upravljanje zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba, predvsem s predložitvijo skupnih načrtov uspešnosti, zlasti pod pogojem, da to ne vpliva na učinkovito izvajanje te uredbe.
|
|
(15)
|
Države članice bi morale imenovati nacionalni nadzorni organ, da bi prevzel naloge, ki se mu dodelijo v skladu s to uredbo. Da se zagotovi dosleden in jasen nadzor nad zagotavljanjem storitev v Evropi, bi morali biti nacionalni nadzorni organi dovolj neodvisni in razpolagati z zadostnimi viri. S financiranjem bi bilo treba tem organom zagotoviti predvsem neodvisnost in jim omogočiti, da delujejo v skladu z načeli pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti. To nacionalnemu nadzornemu organu ne bi smelo preprečiti, da se združi z drugim regulativnim organom, kot je pristojni nacionalni organ ali nacionalni organ, pristojen za konkurenco, če skupni organ izpolnjuje zahteve glede neodvisnosti in pod pogojem, da se odločitve v zvezi z nalogami, prenesenimi na nacionalni nadzorni organ na podlagi te uredbe, sprejmejo neodvisno od drugih nalog, prenesenih na skupni organ.
|
|
(16)
|
Z ustreznimi postopki za imenovanje uslužbencev nacionalnih nadzornih organov bi morali prispevati k zagotavljanju neodvisnosti teh organov. Uslužbenci nacionalnih nadzornih organov bi morali delovati neodvisno, zlasti tako, da se izogibajo nasprotju interesov med izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in opravljanjem svojih nalog. Pravila o nasprotju interesov za uslužbence in osebe, ki sprejemajo odločitve v okviru izvrševanja pooblastil iz te uredbe, bi morala preprečiti tudi, da zaradi njihove napotitve na nacionalni nadzorni organ v povezavi z njihovim novim položajem v reguliranem subjektu ne bi prišlo do nasprotja interesov takoj po koncu njihove napotitve na zadevni nacionalni nadzorni organ.
|
|
(17)
|
Uvesti bi bilo treba postopke, s katerimi bi zagotovili sodelovanje in izmenjavo podatkov med nacionalnih nadzornim organom in pristojnim nacionalnim organom ter posledično pravilno uporabo te uredbe.
|
|
(18)
|
Zahteve za certificiranje v zvezi s finančno trdnostjo, kritjem odgovornosti, zavarovanjem ter lastniško in organizacijsko strukturo so tesno povezane z zahtevami glede varnosti in varovanja pri izvajanju služb ter z operativnim in tehničnim nadzorom, ki ga opravlja pristojni nacionalni organ. Glede dejavnosti certificiranja, nadzora in izvrševanja, povezanih z zahtevami v zvezi s finančno trdnostjo, kritjem odgovornosti, zavarovalnim kritjem ter lastniško in organizacijsko strukturo iz točke 7 Priloge VIII k Uredbi (EU) 2018/1139, bi morale države članice svoje upravne postopke urediti v skladu s svojo nacionalno ureditvijo, da bi nacionalni pristojni in nadzorni organi pravilno in učinkovito izvajali svoje naloge.
|
|
(19)
|
Nacionalni nadzorni organi imajo ključno vlogo pri izvajanju enotnega evropskega neba, zato bi morali med seboj sodelovati, da bi omogočili izmenjavo informacij o svojem delu in načelih sprejemanja odločitev, najboljših praks in postopkov, tudi v zvezi z uporabo te uredbe, ter razvili skupen pristop, tudi z okrepljenim sodelovanjem na regionalni ravni. Sodelovati bi morali redno v okviru odbora za sodelovanje nacionalnih nadzornih organov.
|
|
(20)
|
Pomembno orodje za izboljšanje splošne uspešnosti evropskega sistema ATM je sodelovanje med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki bi ga bilo treba spodbujati.
|
|
(21)
|
Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa bi moral imeti možnost ponujati storitve v Uniji pod nediskriminatornimi pogoji, če ima certifikat ali je predložil izjavo na podlagi člena 41 Uredbe (EU) 2018/1139.
|
|
(22)
|
Države članice bi morale v skladu s členom 2(5) Uredbe (EU) 2018/1139 in pod pogoji iz navedenega člena imeti možnost, da v okviru svojih odgovornosti dovolijo, da navigacijske službe zračnega prometa iz člena 2(3), točka (c), Uredbe (EU) 2018/1139 brez certificiranja izvaja vojska, kadar vojska take službe ponuja predvsem za premike zrakoplovov, ki niso splošni zračni promet. V takih primerih bi morala zadevna država članica o svoji odločitvi obvestiti Komisijo in druge države članice.
|
|
(23)
|
Ta uredba ne zahteva certificiranja signalov, ki jih oddajajo globalni satelitski navigacijski sistemi (GNSS).
|
|
(24)
|
Med uporabniki zračnega prostora ne bi smelo biti diskriminacije pri zagotavljanju enakovrednih navigacijskih služb zračnega prometa.
|
|
(25)
|
Službe zračnega prometa bi se morale izvajati na izključni podlagi. Za izvajalce takih služb bi se morale uporabljati zahteve glede imenovanja in zahteve glede zaščite javnega interesa. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati, da se za izvajanje služb zračnega prometa, ki so povezane z izvajanjem pooblastil javnega organa in niso ekonomske narave, ne uporabljajo pravila o konkurenci iz Pogodb.
|
|
(26)
|
V postopku imenovanja je treba upoštevati potrebo po kontinuiranem delovanju in dolgoročno naložbeno načrtovanje izvajalcev služb zračnega prometa. Ne glede na navedeno je treba zaradi hitro razvijajočih se razmer pri letalski navigaciji spremljati pravice in obveznosti imenovanih izvajalcev služb zračenega prometa ter tako zagotoviti, da so te pravice in obveznosti vedno primerne ter da se izpolnjujejo obveznosti. Kadar države članice med spremljanjem menijo, da je treba začeti nov postopek imenovanja, bi morale imeti možnost, da v skladu z nacionalnim pravom imenujejo istega izvajalca služb zračnega prometa.
|
|
(27)
|
Države članice bi morale zagotoviti, da njihovo nacionalno pravo ne prepoveduje imenovanja izvajalca služb zračnega prometa zlasti na podlagi tega, ker ima zadevni izvajalec služb glavni kraj poslovanja v drugi državi članici ali je v lasti državljanov te države članice, kadar uporaba tega nacionalnega prava pomeni neupravičeno omejevanje svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, kar bi bilo treba oceniti glede na posamezen primer v luči vseh zadevnih okoliščin.
|
|
(28)
|
Izvajalci služb zračnega prometa lahko naročajo storitve komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb (CNS), služb za letalske informacije (AIS), služb za podatke o zračnem prometu (ADS) ali meteoroloških služb (MET), kadar država članica ni imenovala izvajalca MET, pod tržnimi pogoji ali v skladu z drugimi oblikami sporazumov, kadar se ne uporabljata direktivi 2014/24/EU (12) in 2014/25/EU (13) Evropskega parlamenta in Sveta, ob upoštevanju posebnih razmer, kot so pomanjkanje razpoložljivih rešitev na trgu ali vidiki javnega interesa. Države članice lahko upravljavcem letališč ali skupini upravljavcev letališč dovolijo, da pod tržnimi pogoji naročijo storitve služb zračnega prometa na terminalih za aerodromsko kontrolo ali storitve služb zračnega prometa za priletno kontrolo.
|
|
(29)
|
Kadar se naročajo storitve služb zračnega prometa za aerodromsko in priletno kontrolo, se zanje ne bi smeli določati cilji uspešnosti v skladu s to uredbo. Vendar bi morali izvajalci služb vseeno zagotoviti podatke o uspešnosti njihovih navigacijskih služb zračnega prometa. Kadar se naročajo storitve služb zračnega prometa za aerodromsko in priletno kontrolo, bi morale biti med tehničnimi razpisnimi zahtevami zahteve glede kakovosti storitev.
|
|
(30)
|
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa bi morali voditi ločene račune za vsako navigacijsko službo zračnega prometa, kot bi se to od njih zahtevalo, če bi te službe izvajala ločena podjetja, da bi preprečili diskriminacijo, navzkrižno subvencioniranje in izkrivljanje konkurence.
|
|
(31)
|
Kadar je primerno, bi bilo treba naročanje storitev navigacijskih služb zračnega prometa izvesti v skladu z Direktivo 2014/24/EU, Direktivo 2014/25/EU in ob upoštevanju načel enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti ter veljavnih določb Pogodbe, zlasti njenih pravil glede svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja. Razpisni postopki za naročanje storitev bi morali biti zasnovani tako, da omogočajo učinkovito sodelovanje konkurenčnih izvajalcev v teh postopkih, vključno z rednim ponovnim odpiranjem konkurence.
|
|
(32)
|
Upravljanje prometa brezpilotnih zrakoplovov zahteva razpoložljivost skupnih informacijskih služb. Kadar skupne informacijske službe zagotavlja en sam izvajalec skupnih informacijskih služb, ki ga imenuje država članica za določen zračni prostor U-space, bi morale biti cene storitev skupnih informacijskih služb regulirane, da bi omejili stroške takega upravljanja prometa. Cene storitev skupnih informacijskih služb bi morale zato temeljiti na stroških in razumnem pribitku dobička, odobriti pa bi jih morali nacionalni nadzorni organi. Kadar skupnih informacijskih služb ne zagotavlja en sam izvajalec skupnih informacijskih služb, bi bilo treba posamezne storitve skupnih informacijskih služb zagotavljati brezplačno. Da bi omogočili zagotavljanje storitev, bi morali izvajalcem skupnih informacijskih služb odobriti dostop do ustreznih operativnih podatkov pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.
|
|
(33)
|
Da se omogoči prilagodljivo izvajanje služb za podatke o zračnem prometu, je na čezmejni ravni in ravni Unije bistvenega pomena razpoložljivost ustreznih operativnih podatkov v zvezi s splošnim zračnim prometom. Zato bi morali biti taki podatki na voljo ustreznim deležnikom, tudi subjektom z dokazanim interesom za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Točnost informacij, vključno z informacijami o statusu zračnega prostora in o posebnih stanjih v zračnem prometu, ter njihovo pravočasno razširjanje civilnim in vojaškim kontrolorjem neposredno vplivata na varnost in učinkovitost operacij, vključno z okoljsko učinkovitostjo letov. Pravočasen dostop do najnovejših informacij o statusu zračnega prostora je bistven za vse strani, ki želijo pri vložitvi ali ponovni vložitvi svojih načrtov letov izkoristiti razpoložljive strukture zračnega prostora.
|
|
(34)
|
Shema uspešnosti in ureditev pristojbin se ne bi smeli uporabljati za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih z manj kot 80 000 premiki v zračnem prevozu na leto, ki se izvajajo z uporabo pravil instrumentalnega letenja (IFR). Določitev ciljev uspešnosti za te službe bi imela majhno dodano vrednost, saj bi bili taki cilji v večini primerov blizu nič. Če bi za te službe veljali shema uspešnosti in ureditev pristojbin iz te uredbe, bi to poleg tega povzročilo nesorazmerno upravno in finančno breme glede na pričakovane koristi zaradi izboljšanja uspešnosti in večje kakovosti služb. Vendar se lahko države članice odločijo, da za take navigacijske službe zračnega prometa na terminalih veljata shema uspešnosti in ureditev pristojbin.
|
|
(35)
|
Shema uspešnosti in ureditev pristojbin iz te uredbe ne bi smeli veljati za vojske, ki izvajajo, vključno s financiranjem, navigacijske službe zračnega prometa predvsem za premike zrakoplovov, ki niso splošni zračni promet. Zato stroški njihovih služb ne bi smeli šteti za ugotovljene stroške iz te uredbe. Vendar se lahko države članice odločijo, da se ta shema in ureditev uporabljata za vojske, ki izvajajo take službe. Shema uspešnosti in ureditev pristojbin bi se morali uporabljati za vojske, ki izvajajo navigacijske službe zračnega prometa predvsem za splošni zračni promet.
|
|
(36)
|
Shema uspešnosti in ureditev pristojbin bi morali zagotavljati učinkovito, trajnostno in kontinuirano delovanje evropskega sistema ATM, namenjeni pa sta tudi povečanju stroškovne učinkovitosti storitev navigacijskih služb zračnega prometa, ki se zagotavljajo pod netržnimi pogoji, in spodbujanju boljše kakovosti storitev. Zato bi morali vključevati ustrezne spodbude. Glede na ta cilj shema uspešnosti ne bi smela zajemati storitev, ki se zagotavljajo pod tržnimi pogoji. Shema uspešnosti bi morala zajemati vse navigacijske službe zračnega prometa, ki jih izvaja imenovani izvajalec služb zračnega prometa ali jih naroči od drugih izvajalcev služb, tudi kadar zadevni izvajalec služb izvaja navigacijske službe zračnega prometa in službe zračnega prometa.
|
|
(37)
|
Države članice lahko razvijejo skupne načrte uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa, ki zajemajo vsaj referenčno obdobje, da bi tako dvignile raven uspešnosti upravljanja zračnega prometa nad raven, ki bi jo lahko dosegla posamezna država članica; v te skupne načrte bi morale vključiti vsaj en skupni cilj in pobude za čezmejno sodelovanje, pri tem pa bi morale upoštevati dodano vrednost, ki bi jo imeli določitev drugih skupnih ciljev, izvajanje skupnih javnih naročil in uvedba skupnega upravljanja.
|
|
(38)
|
Ko Komisija sprejema izvedbene akte za določitev sistemov spodbud, bi morala določiti veljavnost teh sistemov v primerih, ko izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v referenčnem obdobju presežejo ali ne izpolnijo ustreznih zavezujočih ciljev uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa. V merilih za veljavnost bi bilo treba ustrezno upoštevati nepredvidljive in obsežne dogodke, nad katerimi izvajalec službe zračnega prometa nima nadzora, vendar brez poseganja v ukrepe, ki jih mora izvesti izvajalec službe zračnega prometa, da bi ublažil posledice takih dogodkov. Za spodbujanje boljše kakovosti storitev bi morala ta shema uspešnosti in ureditev pristojbin vključevati ustrezne in primerne spodbude. Določiti bi bilo treba finančne spodbude za uravnoteženo spodbujanje večje uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa z nagrajevanjem ali kaznovanjem dejanske uspešnosti glede na zavezujoče cilje uspešnosti.
|
|
(39)
|
Prihodki od pristojbin, zaračunanih uporabnikom zračnega prostora, lahko izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa povzročijo finančne presežke ali izgube zaradi uporabe sistemov spodbud in mehanizmov delitve tveganja.
|
|
(40)
|
Treba bi bilo ustanoviti odbor za oceno uspešnosti, da bi svetoval in pomagal Komisiji pri izvajanju sheme uspešnosti in ureditve pristojbin. Vzpostavljeni odbor za oceno uspešnosti bi moral jamčiti, da se njegove naloge izvajajo s potrebnim strokovnim znanjem in neodvisno od javnih ali zasebnih interesov ter da ima dovolj namenskih sredstev. Odbor za oceno uspešnosti bi moral nadomestiti in naslediti organ za oceno uspešnosti, ustanovljen na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.
|
|
(41)
|
Odboru za oceno uspešnosti pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Komisija. Sekretariat pri delu v zvezi s pripravo vsebin in usmeritev mnenj, priporočil, poročil in smernic odbora za oceno uspešnosti ne bi smel dobivati nobenih napotkov, razen od samega odbora za oceno uspešnosti, da bi odboru omogočil izpolnjevanje njegove svetovalne vloge in zagotovil njegovo neodvisnost. Glavna naloga sekretariata bi morala biti prispevati k neodvisnemu izvajanju nalog odbora za oceno uspešnosti.
|
|
(42)
|
Za uslužbence sekretariata veljajo pravila o poslovni skrivnosti in nasprotju interesov iz kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (14)„ s katerimi je zagotovljena njihova neodvisnost. Izbirni postopek in pogoji za prijavo bi morali biti natančno določeni v izvedbenem aktu, ki ne bi smel vključevati imenovanja specifičnih članov odbora za oceno uspešnosti ali to imenovanje na kakršen koli način pogojevati z odobritvijo držav članic.
|
|
(43)
|
Glede na čezmejne in omrežne elemente, povezane z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa, bi bilo treba uspešnost na rutah oceniti na podlagi vseevropskih ciljev uspešnosti.
|
|
(44)
|
Nacionalni cilji za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih bi morali zagotoviti, da se uspešnost teh služb sčasoma izboljša, in omogočiti, da se navigacijske službe zračnega prometa urejajo po pristopu od izhoda do izhoda.
|
|
(45)
|
Države članice, nacionalni nadzorni organi in Komisija bi morali imeti jasno določene naloge glede sheme uspešnosti in ureditve pristojbin, zlasti kar zadeva pripravo načrtov uspešnosti in njihovo potrjevanje ter spremljanje uspešnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.
|
|
(46)
|
Na ključnem področju uspešnosti glede podnebja in okolja bi bilo treba obravnavati učinke letalstva na podnebje in okolje, na katere lahko vplivajo izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa, predvsem emisije CO2. Načrti uspešnosti bi morali za vsako referenčno obdobje vsebovati cilje uspešnosti za rute, skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede podnebja in okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti ter cilje uspešnosti na terminalih na ključnih področjih uspešnosti glede zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti. Na dan sprejetja te uredbe na podlagi obstoječih razpoložljivih podatkov na ključnem področju uspešnosti glede podnebja in okolja še ni mogoče določiti ključnih kazalnikov uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, ki bi bili veljavni, zanesljivi in merljivi ter bi omogočali merjenje učinkov na tem področju, na katere lahko neposredno vplivajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa. Zato bi morale biti države članice obvezane, da v načrte uspešnosti vključijo zavezujoče cilje za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih na ključnem področju uspešnosti glede podnebja in okolja šele potem, ko bo Komisija lahko v izvedbenem aktu določila ključne kazalnike uspešnosti, ki izpolnjujejo navedene pogoje. Pri določanju zavezujočih ciljev uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, ki se vključijo v načrt uspešnosti, bi bilo treba upoštevati lokalne okoliščine, zlasti zahteve lokalne okoljske politike.
|
|
(47)
|
Za uspešnost funkcij omrežja bi se morala uporabljati merila, ki so specifična zanje, ob upoštevanju posebne narave teh funkcij. Za te funkcije omrežja bi se morali uporabljati cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede podnebja in okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti.
|
|
(48)
|
Ureditev pristojbin, vzpostavljena s to uredbo, bi morala biti med drugim v skladu s členom 15 Čikaške konvencije. Ta ureditev ne bi smela posegati v možnost držav članic, da financirajo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, zajeto s to uredbo, z javnimi sredstvi, kolikor je to v skladu s pravili iz Pogodb o konkurenci, kadar je to ustrezno
|
|
(49)
|
Ureditev pristojbin bi morala temeljiti na načelu, da bi morali uporabniki zračnega prostora kriti stroške, ki nastanejo v zvezi s storitvami in funkcijami za uporabnike zračnega prostora in sicer niso kriti. V ugotovljene stroške, ki se lahko zaračunavajo uporabnikom zračnega prostora, se lahko vključijo stroški, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa s strani nacionalnih organov držav članic, vključno z pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi nadzornimi organi, ter Eurocontrola in upravljavca omrežja. Pristojbine bi morale spodbujati varno, učinkovito, uspešno in trajnostno izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, da bi dosegli visoko stopnjo varnosti in stroškovne učinkovitosti ter izpolnili cilje uspešnosti, prav tako pa bi morale prispevati k zmanjševanju vpliva letalstva na okolje.
|
|
(50)
|
V ugotovljene stroške se lahko vključijo stroški, ki izhajajo iz Mednarodne konvencije Eurocontrola o sodelovanju za varnost zračne plovbe z dne 13. decembra 1960, kot je bila nazadnje spremenjena, saj se ob sprejetju te uredbe za vse dejavnosti, zajete v navedeno konvencijo, šteje, da so povezane z navigacijskimi službami zračnega prometa.
|
|
(51)
|
Komisija bi morala izvesti študijo izvedljivosti o učinku prilagajanja pristojbin na zračni promet, izvajanje služb, upravne stroške in deležnike ter o tem, kako prilagajanje prispeva k doseganju ciljev enotnega evropskega neba. Komisija bi se morala na podlagi navedene študije odločiti, ali bo sprejela izvedbeni akt za zagotovitev enotnega prilagajanja pristojbin, da bi se uporabnike zračnega prostora spodbudilo k podpiranju izboljšav podnebne in okoljske uspešnosti, zlasti z uporabo razpoložljivih rut z najučinkovitejšo porabo goriva in povečano uporabo alternativnih čistih pogonskih tehnologij, vključno s trajnostnimi alternativnimi gorivi, ob hkratnem ohranjanju najvišje ravni varnosti. Tudi če Komisija ne sprejme takega izvedbenega akta, bi morale države članice imeti pravico do prilagajanja pristojbin, da bi tako spodbudile izvajalce služb zračnega prometa in uporabnike zračnega prostora k podpiranju izboljšav v kakovosti storitev, kot so večje zmogljivosti, manjše zamude in trajnostni razvoj.
|
|
(52)
|
V primeru kriznih razmer v omrežju, kot je geopolitični konflikt, zdravstvena kriza ali naravna nesreča, ki preprečujejo objavo zanesljivih napovedi prometa, bi morala Komisija imeti možnost, da sprejme prehodne določbe, vključno z začasno prekinitvijo ali prilagoditvijo sheme uspešnosti, dokler se krizne razmere v omrežju ne končajo in so na voljo nove zanesljive napovedi.
|
|
(53)
|
Brez poseganja v postopek iz člena 258 PDEU bi morala Komisija redno pregledovati, ali države članice ravnajo skladno s to uredbo. Komisija bi morala med tem pregledom oceniti, ali države članice zagotavljajo, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa izpolnjujejo svoje obveznosti.
|
|
(54)
|
Zagotoviti bi bilo treba preglednost računov izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa kot enega od načinov za preprečevanje navzkrižnega subvencioniranja in posledičnih izkrivljanj.
|
|
(55)
|
Funkcije omrežja ATM bi morale prispevati k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa in podpirati doseganje vseevropskih ciljev uspešnosti. Zagotoviti bi morale trajnostno, učinkovito in okoljsko optimalno uporabo zračnega prostora in omejenih virov, odražati operativne potrebe pri vzpostavljanju infrastrukture v evropskem omrežju ATM ter nuditi podporo v primeru kriznih razmer v omrežju.
|
|
(56)
|
Več funkcij omrežja, kot je upravljanje pretoka zračnega prometa, mora centralno usklajevati en sam organ v podporo ukrepom, ki jih sprejmejo države članice in ustrezni operativni deležniki. Zato bi moral več nalog, ki prispevajo k izvajanju teh funkcij, opravljati upravljavec omrežja, katerega dejavnosti bi morale vključevati vse zadevne operativne deležnike. Posebne naloge upravljavca omrežja bi bilo treba določiti v tej uredbi. Upravljavca omrežja bi morala imenovati Komisija.
|
|
(57)
|
Komisija je leta 2011 in 2019 za upravljavca omrežja imenovala Eurocontrol. Da se zagotovi neprekinjeno izvajanje funkcij omrežja ATM, bi se lahko ta mandat podaljšal pod pogoji iz te uredbe.
|
|
(58)
|
Če upravljavec omrežja pripada drugemu subjektu, bi moral biti od tega subjekta funkcionalno in hierarhično ločen, ločeno pa bi moralo biti tudi računovodstvo.
|
|
(59)
|
Operativni deležniki, ki morajo izvajati funkcije omrežja na lokalni in operativni ravni, in države članice bi morali biti v celoti vključeni v izvajanje teh funkcij in v postopek odločanja. Skladno s tem bi moral upravljavec omrežja ukrepe sprejemati v okviru sodelovalnega odločanja, zlasti na podlagi posvetovanja z operativnimi deležniki in državami članicami ter podrobnih delovnih dogovorov in postopkov za delovanje. Pri takem sodelovalnem odločanju bi si morale strani v največji možni meri prizadevati za izboljšanje delovanja in uspešnosti omrežja, vključno z doseganjem vseevropskih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede podnebja in okolja, pri tem pa bi morali prevladati interesi omrežja brez poseganja v varnostne in obrambne potrebe, zadevni postopek sodelovalnega odločanja pa bi moral omogočati, da so, če je le mogoče, vprašanja rešena in doseženo soglasje. V okviru postopka sodelovalnega odločanja glede izvajanja funkcij omrežja bi morale države članice zagotoviti ustrezno usklajevanje na nacionalni ravni s civilnimi in vojaškimi operativnimi deležniki. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev ustreznega upravljanja v zvezi z izvajanjem funkcij omrežja ustanoviti odbor za upravljanje omrežja, ki bi zagotavljal ustrezno zastopanje interesov vseh akterjev, še posebej operativnih deležnikov, ki sodelujejo pri izvajanju teh funkcij. Brez poseganja v posvetovanja odbora za upravljanje omrežja o regulativnih ali strateških odločitvah, na primer odobritvi strateškega načrta za omrežje, bi morali biti ukrepi, sprejeti v okviru sodelovalnega odločanja in s strani odbora za upravljanje omrežja, operativne ali tehnične narave, da se zagotovi vsakodnevno delovanje omrežja v skladu s cilji te uredbe.
|
|
(60)
|
Za povečanje osredotočenosti izvajalcev služb zračnega prometa na stranke bi se bilo treba o pomembnih operativnih odločitvah izvajalcev služb zračnega prometa posvetovati z ustreznimi deležniki.
|
|
(61)
|
Zagotavljanje popolnih, visokokakovostnih in pravočasnih letalskih informacij pomembno vpliva na varnost ter olajševanje dostopa do zračnega prostora Unije in možnosti gibanja v njem. Zato bi bilo treba dostop do navedenih podatkov olajšati z ustrezno informacijsko infrastrukturo.
|
|
(62)
|
Varno in učinkovito uporabo zračnega prostora je mogoče doseči le s tesnim sodelovanjem med civilnimi in vojaškimi uporabniki zračnega prostora, ki v praksi temelji predvsem na konceptu prilagodljive uporabe zračnega prostora in učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja, kot ga je vzpostavila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). Da bi zagotovili enotno uporabo tega koncepta, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov v okviru omejitev skupne prometne politike in brez poseganja v pristojnosti držav članic za njihov zračni prostor.
|
|
(63)
|
Cilj projekta raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) je omogočiti varen, učinkovit in okoljsko trajnosten razvoj zračnega prometa s posodobitvijo evropskega in svetovnega sistema ATM. Da bi prispevali k njegovi polni učinkovitosti, bi bilo treba zagotoviti ustrezno usklajevanje med fazami projekta. Evropski osrednji načrt ATM bi moral izhajati iz opredelitvene faze projekta SESAR ter prispevati k doseganju vseevropskih ciljev uspešnosti. Evropska komisija je za obdobje 2022–2027 s konzorcijem SESAR Deployment and Infrastructure Partnership (SDIP), ki združuje 20 pomembnih evropskih uporabnikov zračnega prostora, izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavcev letališč ter organizacijo Eurocontrol kot upravljavca omrežja, podpisala dolgoročni okvirni sporazum o partnerstvu, da bi SDIP z usklajevanjem in podpiranjem zadevnih deležnikov opravljal naloge za pravočasno in sinhronizirano izvedbo skupnih projektov (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/116 (15) ) in spremljanje.
|
|
(64)
|
Koncept skupnih projektov bi moral biti namenjen pravočasni, usklajeni in sinhronizirani uvedbi bistvenih operativnih sprememb iz evropskega osrednjega načrta ATM, ki vplivajo na celotno omrežje in so dosegle zadostno zrelost za uvedbo. S skupnimi projekti bi bilo treba predvsem spodbujati in pospeševati uvajanje digitalnih tehnologij. Komisijo bi bilo treba zadolžiti za izvedbo analize stroškov in koristi v zvezi s financiranjem izvajanja skupnih projektov, da bi se pospešilo uvajanje projekta SESAR.
|
|
(65)
|
S skladnostjo z zahtevami za sisteme in sestavne dele ATM, določenimi v Uredbi (EU) 2018/1139, bi bilo treba zagotoviti interoperabilnost navedenih sistemov in sestavnih delov v korist enotnega evropskega neba.
|
|
(66)
|
Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti glede organa za oceno uspešnosti, izvajanja sheme uspešnosti in ureditve pristojbin, vključno z določanjem vseevropskih ciljev uspešnosti in dopolnilnih izhodiščnih vrednosti, mejnih vrednosti opozarjanja, razčlenjenih vrednostih in referenčnih skupin, določanja ciljev uspešnosti ter meril in postopkov za njihovo ocenjevanje, priprave, ocene, odobritve in revizije načrtov uspešnosti, vključno s skupnimi načrti uspešnosti, in ciljev uspešnosti, spremljanja uspešnosti, vključno z uspešnostjo funkcij omrežja, razporeditve stroškov med navigacijskimi službami zračnega prometa na rutah in na terminalih, določanja ključnih kazalnikov uspešnosti in kazalnikov za spremljanje, metodologije primerjanja, sistemov spodbud, pravil za spreminjanje območja zaračunavanja na terminalih, pravil za zagotavljanje informacij o stroških in pristojbinah, vsebino in določitev stroškovne osnove za pristojbine in določitev cen na enoto za navigacijske službe zračnega prometa, mehanizmov spodbud in delitve tveganja, prilagajanja pristojbin, pravil o načinih, na katere nacionalni nadzorni organi Komisiji zagotavljajo podatke, mehanizma za obravnavanje nepredvidljivih in pomembnih dogodkov, ki pomembno vplivajo na izvajanje sheme uspešnosti in ureditve pristojbin, pravil o izvajanju funkcij omrežja, o imenovanju upravljavca omrežja in pogojih za tako imenovanje ter nalogah in delovanju upravljavca omrežja, o odboru za upravljanje omrežja, postopku sodelovalnega odločanja in mehanizmih upravljanja omrežja, zahtev v zvezi z razpoložljivostjo operativnih podatkov, uporabe koncepta prilagodljive uporabe zračnega prostora, uvedbe skupnih projektov in mehanizmov upravljanja, ki se zanje uporabljajo, ter izvajanja klasifikacije zračnega prostora ICAO, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Če odbor ne predloži mnenja, Komisija ne bi smela sprejeti osnutka izvedbenega akta.
|
|
(67)
|
S socialnimi organizacijami oziroma organizacijami strokovnega osebja bi se bilo treba posvetovati o vseh predlaganih ukrepih, ki imajo pomembne socialne in tehnološke učinke ter učinke z vidika človeške razsežnosti ali uspešnosti. Na ravni Unije bi se bilo treba posvetovati z odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES (17), in strokovno skupino Komisije za človekovo razsežnost enotnega evropskega neba.
|
|
(68)
|
Kazni, ki so določene za kršitve te uredbe, bi morale biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in ne bi smele zmanjšati varnosti.
|
|
(69)
|
Ta uredba državam članicam ne bi smela preprečiti, da uporabijo ukrepe, ki so potrebni za zaščito bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike. Poleg tega ne vpliva na pristojnost držav članic, da sprejmejo določbe v zvezi z organiziranostjo svojih oboroženih sil. Ta pristojnost držav članic lahko vodi k sprejetju ukrepov, ki njihovim oboroženim silam omogočajo zadosten zračni prostor za ustrezno izobraževanje in usposabljanje. Zato bi bilo treba sprejeti zaščitno klavzulo, da se omogoči izvajanje te pristojnosti.
|
|
(70)
|
V Uredbo (EU) 2018/1139 je ustrezno vključiti zahteve, povezane s certificiranjem izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki so bile prej določene v Uredbi (ES) št. 550/2004, da se omogočita poenostavljen regulativni okvir za certificiranje in enoten postopek certificiranja. Zlasti je ustrezno določiti, da bi morali izvajalci upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ANS), da bi bili certificirani, dokazati zadostno finančno trdnost ter pridobiti ustrezno kritje odgovornosti in zavarovalno kritje, izpolnjevati veljavne zahteve glede lastniške in organizacijske strukture ter obvladovati varnostna tveganja. Prav tako bi bilo treba določiti pogoje, ki se lahko uporabljajo za izdane certifikate.
|
|
(71)
|
Poleg tega bi bilo treba bistvene zahteve, ki se uporabljajo za ATM/ANS in kontrolorje zračnega prometa, dopolniti glede na zahteve, ki se uporabljajo za službe za podatke o zračnem prometu.
|
|
(72)
|
Pristojni organ bi se moral pri opravljanju nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja v zvezi z bistvenimi zahtevami glede finančne trdnosti, kritja odgovornosti, zavarovalnega kritja, lastniške in organizacijske strukture opirati na oceno nacionalnega nadzornega organa, razen če je zadevni pristojni nacionalni organ odgovoren za vse naloge v zvezi s certificiranjem.
|
|
(73)
|
Ker so uredbe (ES) št. 549/2004, št. 550/2004 in št. 551/2004 nadomeščene in razveljavljene s to uredbo, je ustrezno, da se posodobijo sklici iz Uredbe (EU) 2018/1139 na uredbe (ES) št. 549/2004, št. 550/2004 in št. 551/2004.
|
|
(74)
|
Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1139, zlasti glede pogojev, ki se lahko uporabljajo za certifikate izvajalcev ATM/ANS, ter glede pravil in postopkov, po katerih nacionalni nadzorni organi ocenjujejo in nadzirajo, kako navedeni izvajalci izpolnjujejo bistvene zahteve glede finančne trdnosti, kritja odgovornosti, zavarovalnega kritja, lastniške in organizacijske strukture, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
|
|
(75)
|
Uredbo (EU) 2018/1139 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
|
|
(76)
|
Ker cilja te uredbe, in sicer izvajanja enotnega evropskega neba, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč ga zaradi nadnacionalnega obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –
|
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 23. oktobra 2024
Za Evropski parlament
predsednica
R. METSOLA
Za Svet
predsednik
ZSIGMOND B. P.
|
|
POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE
|
POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
POGLAVJE II NACIONALNI NADZORNI ORGANI
|
POGLAVJE II NACIONALNI NADZORNI ORGANI
|
|
POGLAVJE III IZVAJANJE SLUŽB
|
POGLAVJE III IZVAJANJE SLUŽB
|
|
POGLAVJE IV UPRAVLJANJE OMREŽJA
|
POGLAVJE IV UPRAVLJANJE OMREŽJA
|
|
POGLAVJE V ZRAČNI PROSTOR, INTEROPERABILNOST IN TEHNOLOŠKE INOVACIJE
|
POGLAVJE V ZRAČNI PROSTOR, INTEROPERABILNOST IN TEHNOLOŠKE INOVACIJE
|
|
POGLAVJE VI KONČNE DOLOČBE
|
POGLAVJE VI KONČNE DOLOČBE
|
|
PRILOGA I Razveljavljene uredbe z njihovimi spremembami
|
PRILOGA I
Razveljavljene uredbe z njihovimi spremembami
|
|
PRILOGA II Korelacijska tabela
|
PRILOGA II
Korelacijska tabela
|
Uredba (ES) št. 549/2004
|
Uredba (ES) št. 550/2004
|
Uredba (ES) št. 551/2004
|
Ta uredba
|
|
Člen 1(1) do (3)
|
|
|
Člen 1(1) do (3)
|
|
—
|
|
|
Člen 1(4)
|
|
Člen 1(4)
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točki 1(a) in (b)
|
|
|
Člen 2, točki 6(a) in (b)
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točka 7
|
|
Člen 2, točka 2
|
|
|
Člen 2, točka 1
|
|
Člen 2, točka 3
|
|
|
Člen 2, točka 2
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točka 3
|
|
Člen 2, točka 4
|
|
|
Člen 2, točka 5
|
|
Člen 2, točka 5
|
|
|
Člen 2, točka 4
|
|
Člen 2, točka 6
|
|
|
Člen 2, točka 11
|
|
Člen 2, točka 7
|
|
|
Člen 2, točka 12
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točka 13
|
|
Člen 2, točka 8
|
|
|
Člen 2, točka 14
|
|
Člen 2, točka 9
|
|
|
Člen 2, točka 8
|
|
Člen 2, točka 10
|
|
|
Člen 2, točka 9
|
|
Člen 2, točka 11
|
|
|
Člen 2, točka 10
|
|
Člen 2, točka 12
|
|
|
Člen 2, točka 17
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točke 18 do 20
|
|
Člen 2, točka 13
|
|
|
Člen 2, točka 16
|
|
Člen 2, točka 13a
|
|
|
Člen 2, točka 36
|
|
Člen 2, točka 14
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točka 15
|
|
|
Člen 2, točka 21
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točke 22 do 25
|
|
Člen 2, točka 16
|
|
|
Člen 2, točka 26
|
|
Člen 2, točka 17
|
|
|
Člen 2, točka 35
|
|
Člen 2, točka 18
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točka 19
|
|
|
Člen 2, točka 27
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točki 28 in 29
|
|
Člen 2, točka 20
|
|
|
Člen 2, točka 34
|
|
Člen 2, točka 22
|
|
|
Člen 2, točka 37
|
|
Člen 2, točka 23
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točka 23a
|
|
|
Člen 2, točka 38
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točka 39
|
|
Člen 2, točka 23b
|
|
|
Člen 2, točka 15
|
|
Člen 2, točki 24 in 25
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točka 26
|
|
|
Člen 2, točka 40
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točki 41 in 42
|
|
Člen 2, točka 27
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točka 28
|
|
|
Člen 2, točka 43
|
|
Člen 2, točka 29
|
|
|
Člen 2, točka 44
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točki 45 in 46
|
|
Člen 2, točka 30
|
|
|
Člen 2, točka 47
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točke 48 do 52
|
|
Člen 2, točka 31
|
|
|
Člen 2, točka 53
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točki 54 in 55
|
|
Člen 2, točka 32
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točka 33
|
|
|
Člen 2, točka 56
|
|
Člen 2, točka 34
|
|
|
Člen 2, točka 57
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točke 58 do 62
|
|
Člen 2, točki 35 in 36
|
|
|
—
|
|
Člen 2, točka 38
|
|
|
Člen 2, točka 63
|
|
Člen 2, točka 39
|
|
|
Člen 2, točka 64
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točka 65
|
|
Člen 2, točka 40
|
|
|
Člen 2, točka 66
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točka 67 in Člen 3
|
|
Člen 2, točka 41
|
|
|
Člen 2, točka 30
|
|
—
|
|
|
Člen 2, točke 31 do 33
|
|
Člen 3
|
|
|
—
|
|
Člen 4(1)
|
|
|
Člen 4(1)
|
|
Člen 4(2)
|
|
|
Člen 4(3) in (4)
|
|
Člen 4(3), prvi stavek
|
|
|
Člen 4(2)
|
|
Člen 4(3), drugi stavek
|
|
|
Člen 4(5)
|
|
—
|
|
|
Člen 4(6)
|
|
Člen 4(4)
|
|
|
Člen 4(7)
|
|
Člen 4(5)
|
|
|
Člen 4(8)
|
|
—
|
|
|
Členi 5 do 12
|
|
Člen 5(1)
|
|
|
Člen 48(1)
|
|
Člen 5(2)
|
|
|
Člen 48(2)
|
|
Člen 5(3)
|
|
|
Člen 48(3)
|
|
—
|
|
|
Člen 48(4)
|
|
Člen 5(4) in (5) in člen 6
|
|
|
—
|
|
Člen 7
|
|
|
Člen 50
|
|
Člen 8(1)
|
|
|
Člen 51
|
|
—
|
|
|
Člen 52
|
|
Člen 8(2)
|
|
|
—
|
|
Člen 9
|
|
|
Člen 53
|
|
Člen 10(1)
|
|
|
Člen 49(1)
|
|
Člen 10(2)
|
|
|
Člen 49(2)
|
|
Člen 10(3)
|
|
|
Člen 49(3)
|
|
Člen 11(1), prvi stavek
|
|
|
Člen 21(1)
|
|
—
|
|
|
Člen 21(2)
|
|
Člen 11(1), točke (a) do (c)
|
|
|
Člen 21(3), točke (a) do (d)
|
|
Člen 11(2)
|
|
|
Člen 13
|
|
—
|
|
|
Členi 14 do 20
|
|
Člen 11(3), točka (a)
|
|
|
Člen 22
|
|
Člen 11(3), točka (b)
|
|
|
Člen 21(3) točka (c), Člen 23
|
|
Člen 11(3), točka (c)
|
|
|
Člen 24
|
|
—
|
|
|
Člen 25(1) in (2)
|
|
Člen 11(3), točka (d), prvi in tretji stavek
|
|
|
Člen 21(3), prvi stavek
|
|
Člen 11(3), točka (d), drugi stavek
|
|
|
Člen 25(3)
|
|
Člen 11(3), točka (e)
|
|
|
Člen 25(4)
|
|
—
|
|
|
Člena 26 in 27
|
|
Člen 11(4), točka (a)
|
|
|
Člen 21(4), točka (a)
|
|
—
|
|
|
Člen 21(4), točke (b) do (e)
|
|
Člen 11(4), točki (b) in (c)
|
|
|
—
|
|
Člen 11(4), točka (d)
|
|
|
Člen 21(4), točka (f)
|
|
Člen 11(4), točka (e)
|
|
|
Člen 21(4), točka (g)
|
|
—
|
|
|
Člen 21(4), prvi pododstavek, točke (h) do (m), in drugi ter tretji pododstavek, člen 21(5) in (6)
|
|
Člen 11(4) drugi pododstavek
|
|
|
Člen 28
|
|
Člen 11(5)
|
|
|
Člen 21(7)
|
|
Člen 11(6)
|
|
|
Člen 28
|
|
—
|
|
|
Členi 29 do 47
|
|
Člen 12(1), 12(2) prvi stavek do „iz člena 3,“ in zadnji stavek
|
|
|
Člen 54(1)
|
|
Člen 12(2), del prvega stavka, ki se začne z „ter prvič predloži poročilo o tem do 4. junija 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu“
|
|
|
Člen 54(2)
|
|
Člen 12(3) in (4)
|
|
|
—
|
|
Člen 13
|
|
|
Člen 55
|
|
—
|
|
|
Členi 56 do 58
|
|
Člen 13a
|
|
|
—
|
|
Člen 14
|
|
|
Člen 59
|
|
|
Člen 1
|
|
Člen 1(1)
|
|
|
—
|
|
Člen 1(2) do (4)
|
|
|
—
|
|
Člen 2
|
|
|
Člen 2(1)
|
|
Člen 5(1)
|
|
|
Člen 2(2)
|
|
Člen 5(2)
|
|
|
—
|
|
Člen 5(3)
|
|
|
—
|
|
Člen 6(1)
|
|
|
Člen 2(3)
|
|
Člen 6(3)
|
|
|
Člen 2(4)
|
|
Člen 6(2)
|
|
|
Člen 2(5)
|
|
Člen 6(4)
|
|
|
Člen 2(6)
|
|
Člen 6(5)
|
|
|
—
|
|
Člen 6(6)
|
|
|
Členi 3 do 6
|
|
—
|
|
|
Člen 7(1), 7(3) prvi stavek, 7(4) prvi stavek in 7(6) in 7(8)
|
|
Člen 7(1), člen 57, točki 7(c) in (d)
|
|
|
Člen 7(2)
|
|
Člen 7(2)
|
|
|
Člen 7(3) drugi in tretji stavek
|
|
—
|
|
|
Člen 7(4), drugi in ttretji stavek
|
|
Člen 57, točki 3 in 4
|
|
|
—
|
|
Člen 57, točke 5, 6, 7(a) in (b)
|
|
|
Člen 7(5)
|
|
Člen 7(4)
|
|
|
Člen 7(7)
|
|
Člen 5(2), drugi pododstavek, člen 7(3)
|
|
|
Člen 7(9)
|
|
—
|
|
|
Člen 8(1) do „izvajalca storitev služb zračnega prometa“
|
|
Člen 8(1), prvi in drugi stavek
|
|
|
Člen 8(1) drugi stavek, od „ki ima veljavno dovoljenje“
|
|
Člen 8(2), prvi pododstavek, točka (a)
|
|
|
—
|
|
Člen 8(2) prvi pododstavek, točke (b) do (d), in drugi pododstavek
|
|
|
Člen 8(2)
|
|
Člen 8(3)
|
|
|
Člen 8(3)
|
|
Člen 8(4)
|
|
|
—
|
|
Člen 8(5)
|
|
|
Člen 8(4)
|
|
Člen 8(1), tretji stavek
|
|
|
Člen 8(5)
|
|
—
|
|
|
Člen 8(6)
|
|
Člen 8(6)
|
|
|
Člen 9
|
|
Člen 10
|
|
|
Člen 9a
|
|
Člen 3
|
|
|
—
|
|
Člen 4
|
|
|
Člen 9b
|
|
—
|
|
|
Člen 10
|
|
Člen 9
|
|
|
—
|
|
Členi 11 do 28
|
|
|
Člen 11
|
|
Člen 41
|
|
|
Člen 12(1)
|
|
Člen 36(1)
|
|
|
Člen 12(2)
|
|
Člen 36(1)
|
|
|
Člen 12(3)
|
|
Člen 36(3)
|
|
|
—
|
|
Člen 36(4)
|
|
|
—
|
|
Členi 37 do 40
|
|
|
Člen 12(4)
|
|
Člen 36(2)
|
|
|
Člen 12(5)
|
|
—
|
|
|
Člen 13(1)
|
|
Člen 42(1)
|
|
|
Člen 13(2)
|
|
Člen 42(1) in (3)
|
|
|
—
|
|
Člen 42(2)
|
|
|
Člen 13(3)
|
|
Člen 42(4)
|
|
|
—
|
|
Členi 43 do 46
|
|
|
Člen 14
|
|
Člen 29(1) in (4)
|
|
|
—
|
|
Člen 29(2)
|
|
|
Člen 15(1)
|
|
Člen 29(3)
|
|
|
—
|
|
Člen 29(5)
|
|
|
Člen 15(2), točka (a)
|
|
Člen 30(1) in (2)
|
|
|
Člen 15(2), točka (b), prvi stavek
|
|
Člen 30(2)
|
|
|
Člen 15(2), točka (b), drugi stavek
|
|
Člen 30(3)
|
|
|
Člen 15(2), točka (b), tretji stavek
|
|
Člen 30(4)
|
|
|
Člen 15(2), točka (c)
|
|
—
|
|
|
Člen 15(2), točka (d)
|
|
Člen 30(6)
|
|
|
Člen 15(2), točka (e)
|
|
Člen 30(5)
|
|
|
Člen 15(2), točka (f)
|
|
Člena 29(6) in 33
|
|
|
Člen 15(3), točka (a)
|
|
Člen 32(1)
|
|
|
—
|
|
Člen 32(2) in (3)
|
|
|
Člen 15(3), točka (b)
|
|
Člen 32(4)
|
|
|
Člen 15(3), točka (c)
|
|
Člen 31(1)
|
|
|
—
|
|
Člen 31(2), (3) in (4)
|
|
|
Člen 15(3), točka (d)
|
|
Člen 29(3), drugi stavek
|
|
|
Člen 15(3), točka (e)
|
|
Členi 29(3), prvi stavek, 30(2) in 32(1)
|
|
|
Člen 15(3), točka (f), prvi stavek
|
|
Člen 29(4)
|
|
|
Člen 15(3), točka (f), drugi stavek
|
|
Člen 32(5) do (8)
|
|
|
Člen 15(4)
|
|
Člen 33
|
|
|
Člen 15a(1) in (3), prvi stavek
|
|
Člen 47(1) in (4)
|
|
|
Člen 15a(2)
|
|
Člen 47(2) in (4)
|
|
|
—
|
|
Členi 48 do 51
|
|
|
Člen 15a(3), drugi in tretji stavek
|
|
Člen 47(3)
|
|
|
Člen 15a(3), četrti stavek
|
|
—
|
|
|
Člen 16(1)
|
|
Člen 34(1)
|
|
|
Člen 16(2) in (3), prvi stavek
|
|
Člen 34(2) in (3)
|
|
|
—
|
|
Člen 35
|
|
|
Člen 16(3), drugi in tretji stavek
|
|
—
|
|
|
Člen 17
|
|
—
|
|
|
Člen 18(1)
|
|
Člen 52(1)
|
|
|
Člen 18(2)
|
|
Člen 52(2)
|
|
|
Člen 18(3)
|
|
Člen 52(3)
|
|
|
—
|
|
Členi 53 do 57, točka 2
|
|
|
Člen 18a
|
|
—
|
|
|
Člen 19
|
|
Člen 59
|
|
|
Priloga I
|
|
—
|
|
|
Priloga II
|
|
Člen 57, točka 3
|
|
|
—
|
|
Člen 57, točke 4 do 7, in člen 58
|
|
|
|
Člen 1(1)
|
Člen 1(1)
|
|
|
|
Člen 1(2)
|
Člen 1(1)
|
|
|
|
—
|
Člen 1(2) in (3)
|
|
|
|
Člen 1(3)
|
Člen 1(4)
|
|
|
|
—
|
Člena 2 do 36
|
|
|
|
Člena 1(4) in 3
|
—
|
|
|
|
Člen 3a
|
Člen 43
|
|
|
|
Člen 4, točka (a)
|
—
|
|
|
|
Člen 4, točka (b)
|
Člen 44
|
|
|
|
Člen 6(1)
|
Člen 37(1)
|
|
|
|
Člen 6(2), prvi pododstavek
|
Člen 37(2)
|
|
|
|
—
|
Člen 37(3)
|
|
|
|
Člen 6(2), drugi pododstavek
|
Člen 37(4)
|
|
|
|
Člen 6(2), tretji pododstavek, prvi stavek
|
Člen 38(2) do (4)
|
|
|
|
Člen 6(2), tretji pododstavek, drugi in tretji stavek
|
Člen 38(5)
|
|
|
|
—
|
Člen 38(6) do (9)
|
|
|
|
Člen 6(3)
|
—
|
|
|
|
Člen 6(4)
|
Členi 37(5), 38(10) in (13)
|
|
|
|
—
|
Člen 38(1), (11) in (12), (14) in (15)
|
|
|
|
Člen 6(5)
|
Člen 38(16)
|
|
|
|
—
|
Členi 39 do 42
|
|
|
|
Člen 6(6)
|
Člen 37(2), točka (b)
|
|
|
|
Člen 6(7) in (8)
|
Člena 37(5) in 38(10)
|
|
|
|
Člen 6(9)
|
—
|
|
|
|
Člen 7(1)
|
Člen 45(1)
|
|
|
|
Člen 7(2)
|
Člen 45(2)
|
|
|
|
Člen 7(3)
|
Člen 45(3)
|
|
|
|
Člen 8
|
Člen 45(4)
|
|
|
|
—
|
Členi 46 do 58
|
|
|
|
Člen 10
|
—
|
|
|
|
Člen 11
|
Člen 59
|
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|