+Člen 13b Mehanizem za rabo zemljišč za obdobje od leta 2026 do leta 2030
---+Člen 13b 1.
---+Člen 13b 2.
---+Člen 13b 3.
---+Člen 13b 4.
---+Člen 13b 5.
---+Člen 13b 6.
---+Člen 13b 7.
---+Člen 13b 8.
---+Člen 13b 9.
---+Člen 13b 10.
---+Člen 13b 11.
|
Člen 13b Mehanizem za rabo zemljišč za obdobje od leta 2026 do leta 2030
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 13b 1.
|
V registru Unije se vzpostavi mehanizem za rabo zemljišč, ki ustreza količini do 178 milijonov ton ekvivalenta CO2, če se izpolni cilj Unije iz člena 4(2). Mehanizem za rabo zemljišč je na voljo poleg prilagodljivosti iz člena 12.
|
|
Člen 13b 2.
|
Kadar je potem, ko je država članica naredila vse, da bi upoštevala morebitno mnenje, ki ji ga je Komisija predložila na podlagi člena 13d, razlika med letno vsoto emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč iz člena 2(2), točke (a) do (j), ter ustreznim ciljem, ki je bil za to državo članico določen v skladu s členom 4(3), ali proračunom, ki je bil zanjo določen v skladu s členom 4(4), v obdobju od leta 2026 do leta 2030 pozitivna ter obračunana in sporočena v skladu s to uredbo, lahko ta država članica uporabi mehanizem iz tega člena, da bi izpolnila svoj cilj, določen v skladu s členom 4(3), ali upoštevala svoj proračun, določen v skladu s členom 4(4).
|
|
Člen 13b 3.
|
Kadar je rezultat enega ali obeh izračunov iz odstavka 2 v obdobju od leta 2026 do leta 2030 pozitiven, lahko država članica z mehanizmom iz tega člena kompenzira neto emisije ali neto odvzeme ali oboje, ki so obračunani kot emisije glede na cilj, določen za to državo članico v skladu s členom 4(3), ali glede na proračun, določen za to državo članico v skladu s členom 4(4), ali oboje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
država članica je v posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, predložen na podlagi člena 14 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane posebne ukrepe za zagotovitev ohranitve ali povečanja, kot je ustrezno, vseh ponorov in zbiralnikov na zemljiščih ter zmanjšanje ranljivosti zemljišč za naravne motnje;
(b)
država članica je izčrpala prilagodljivost, ki je na voljo na podlagi člena 12(1) te uredbe;
(c)
razlika v Uniji med letno vsoto vseh emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč člena 2(2), točke (a) do (j), ter ciljem Unije glede neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 je v letu 2030 negativna.
Komisija pri ocenjevanju, ali je v Uniji izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, točka (c), tega odstavka, vključi do 30 %, vendar ne več kot 20 Mt ekvivalenta CO2, neuporabljenega presežka k zavezam držav članic za obdobje od leta 2021 do leta 2025 iz člena 4(1), če ji ena ali več držav članic predloži dokaze o vplivu naravnih motenj v skladu z odstavkom 5 tega člena. Komisija zagotovi, da v državah članicah ne pride do dvojnega štetja, zlasti pri izvajanju prilagodljivosti iz člena 12 te uredbe in člena 7(1) Uredbe (EU) 2018/842.
|
|
Člen 13b 4.
|
Znesek kompenzacije iz odstavka 3 tega člena za obdobje od leta 2026 do leta 2030 ne sme presegati 50 % najvišjega zneska kompenzacije za zadevno državo članico iz Priloge VII.
|
|
Člen 13b 5.
|
Države članice Komisiji predložijo dokaze v zvezi z vplivom naravnih motenj, izračunanim na podlagi Priloge VI, da bi bile upravičene do kompenzacije za neto emisije ali neto odvzeme ali oboje, obračunane kot emisije na podlagi ciljev, določenih za te države članice v skladu s členom 4(3), ali na podlagi proračuna, določenega za te države članice v skladu s členom 4(4), do zneska, ki ne presega celotnega zneska kompenzacije za obdobje od leta 2026 do leta 2030 določenega v Prilogi VII, ki ga niso uporabile druge države članice. Kadar zahtevana kompenzacija presega razpoložljivi znesek neuporabljenih kompenzacij, se ta neuporabljena kompenzacija razdeli sorazmerno med zadevne države članice.
|
|
Člen 13b 6.
|
Države članice so upravičene do kompenzacije neto emisij ali neto odvzemov ali obojih, obračunanih kot emisije na podlagi ciljev, ki so za te države članice določeni v skladu s členom 4(3), ali na podlagi proračuna, ki je zanje določen v skladu s členom 4(4), do zneska, ki ne presega celotnega zneska kompenzacije za obdobje od leta 2021 do leta 2030, določenega v Prilogi VII, ki ga niso uporabile druge države članice, in sicer po upoštevanju člena 13(4) in odstavka 5 tega člena, če so te države članice:
(a)
izčrpale prilagodljivosti, ki so na voljo na podlagi člena 12(1) ter odstavkov 3 in 5 tega člena, ter
(b)
Komisiji predložile dokaze:
(i)
o dolgoročnem vplivu podnebnih sprememb, katerega posledica so presežne emisije ali zmanjšanje ponorov, na katere ne morejo vplivati, ali
(ii)
o učinkih izjemno velikega deleža organskih tal na zemljiščih, s katerimi se gospodari, v primerjavi s povprečjem Unije, katerih posledica so presežne emisije, če je mogoče te učinke pripisati praksam gospodarjenja z zemljišči iz obdobja pred začetkom veljavnosti Sklepa št. 529/2013/EU;
(c)
v najnovejše celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, predložene na podlagi člena 14 Uredbe (EU) 2018/1999, vključile posebne ukrepe za ohranitev ali povečanje, kot je ustrezno, vseh ponorov in zbiralnikov na zemljiščih ter zmanjšanje ranljivosti zemljišč za motnje ekosistema zaradi podnebnih sprememb.
|
|
Člen 13b 7.
|
Znesek kompenzacije iz odstavka 6 za Unijo kot celoto ne sme presegati 50 milijonov ton ekvivalenta CO2. Kadar zahtevana kompenzacija presega najvišji razpoložljivi znesek kompenzacije, se ta kompenzacija razdeli sorazmerno med zadevne države članice.
|
|
Člen 13b 8.
|
V dokaze iz odstavka 6, točka (b)(i), se vključi količinska ocena učinkov na neto emisije ali neto odvzeme, izražena v milijonih ton ekvivalenta CO2 za prizadeto območje, podlaga teh dokazov pa so primerljivi in zanesljivi količinski indeksi, geolokalizirani podatki in najboljši razpoložljivi znanstveni dokazi. Ti indeksi in podatki ter dokazi temeljijo na opaženih spremembah, ki zajemajo vsaj obdobje od leta 2001 do leta 2025, ter na znanstveno pregledanih projekcijah in opažanjih za obdobje od leta 2026 do leta 2030. Ti indeksi in podatki ter dokazi odražajo srednje- ali dolgoročne spremembe podnebnih značilnosti naravnega ozadja, ki so pomembne za sektor LULUCF, kot so sušnost, povprečne temperature, povprečna količina padavin, dnevi z zmrzaljo, trajanje meteoroloških suš ali sušnosti tal.
|
|
Člen 13b 9.
|
V dokaze iz odstavka 6, točka (b)(ii), se vključi utemeljitev, da delež organskih tal na zemljiščih, s katerimi se gospodari, za zadevno državo članico presega povprečni delež Unije za leto 2030. V dokaze se vključi količinska analiza sporočenih emisij, izražena v milijonih ton ekvivalenta CO2, na organskih tleh, s katerimi se gospodari, nastale zaradi preteklih ukrepov, analiza pa temelji na pregledanih opazovanjih za obdobje od leta 2026 do leta 2030, primerljivih in zanesljivih geolokaliziranih podatkih ter najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, zlasti o podobnih lokacijah v zadevni državi članici. Dokazom se priloži tudi opis ukrepov politike, ki se trenutno izvajajo in ki zmanjšujejo negativne posledice preteklih ukrepov za organska tla, s katerimi se gospodari.
|
|
Člen 13b 10.
|
Komisija do 12. maja 2024 z izvedbenimi akti določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti dokazov iz odstavka 6, točka (b), tega člena ter postopek za njihovo predložitev. Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16a.
|
|
Člen 13b 11.
|
Komisija javno objavi dokaze iz odstavka 6, točka (b), ki so jih predložile države članice, in lahko od posamezne države članice zahteva, da predloži dodatne dokaze, če po pregledu informacij, ki jih je od države članice prejela, meni, da niso dovolj utemeljene ali da so nesorazmerne;
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|