+DIREKTIVA 2006/118/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode
---+Člen 1
------+Člen 1 1.
------+Člen 1 2.
---+Člen 2
---+Člen 3
------+Člen 3 1.
------+Člen 3 1a.
------+Člen 3 1b.
------+Člen 3 2.
------+Člen 3 3.
------+Člen 3 4.
------+Člen 3 5.
------+Člen 3 6.
------+Člen 3 7.
---+Člen 4
------+Člen 4 1.
------+Člen 4 2.
------+Člen 4 2a.
------+Člen 4 3.
------+Člen 4 4.
------+Člen 4 5.
---+Člen 5
------+Člen 5 1.
------+Člen 5 2.
------+Člen 5 3.
------+Člen 5 4.
------+Člen 5 5.
---+Člen 6
------+Člen 6 1.
------+Člen 6 2.
------+Člen 6 3.
------+Člen 6 4.
---+Člen 6a
------+Člen 6a 1.
------+Člen 6a 2.
------+Člen 6a 3.
------+Člen 6a 4.
------+Člen 6a 5.
------+Člen 6a 6.
------+Člen 6a 7.
------+Člen 6a 8.
---+Člen 7
---+Člen 8
------+Člen 8 1.
------+Člen 8 2.
------+Člen 8 3.
------+Člen 8 4.
------+Člen 8 5.
------+Člen 8 6.
------+Člen 8 7.
------+Člen 8 8.
------+Člen 8 9.
------+Člen 8 10.
---+Člen 8a
------+Člen 8a 1.
------+Člen 8a 2.
------+Člen 8a 3.
------+Člen 8a 4.
------+Člen 8a 5.
------+Člen 8a 6.
---+Člen 9
------+Člen 9 1.
------+Člen 9 2.
---+Člen 11
---+Člen 12
---+Člen 13
---+Člen 14
---+PRILOGA I STANDARDI KAKOVOSTI (SK) ZA ONESNAŽEVALA PODZEMNE VODE IN KAZALCI ONESNAŽENJA
---+PRILOGA II VREDNOSTI PRAGA ZA ONESNAŽEVALA PODZEMNE VODE IN KAZALCI ONESNAŽENJA
---+PRILOGA III OCENA KEMIJSKEGA STANJA PODZEMNE VODE
---+PRILOGA IV DOLOČITEV IN OBRAT POMEMBNIH IN STALNO NARAŠČAJOČIH TRENDOV
---+PRILOGA V SNOVI, KI JIH JE TREBA PREGLEDATI ZA MOŽNO VKLJUČITEV V PRILOGO I S STANDARDOM KAKOVOSTI PODZEMNE VODE NA RAVNI UNIJE
|
English -
European Union -
Environment -
DIREKTIVA 2006/118/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2006 o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode
DIREKTIVA 2006/118/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 12. decembra 2006
o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja podzemne vode
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 1
|
|
|
Člen 2
|
Člen 2
V tej direktivi se poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2000/60/ES uporabljajo še naslednje opredelitve:
(1)
„standard kakovosti podzemne vode“ pomeni okoljski standard kakovosti, izražen kot koncentracija določenega onesnaževala, skupine onesnaževal ali kazalec onesnaženja v podzemni vodi, ki se ga zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja ne sme preseči;
▼M2
(2)
„vrednost praga“ pomeni standard kakovosti podzemne vode, ki se določi na ravni Unije in je naveden v delu D Priloge II ali ga določijo države članice v skladu s členom 3(1), točka (b);
▼B
(3)
„pomemben in stalno naraščajoč trend“ pomeni vsako statistično in z okoljskega vidika pomembno povečanje koncentracije onesnaževal, skupine onesnaževal ali kazalca onesnaženja v podzemni vodi, za katerega je v skladu s členom 5 potreben obrat trenda;
(4)
„vnos onesnaževal v podzemno vodo“ pomeni neposredno ali posredno vnašanje onesnaževal v podzemno vodo kot posledico človekove dejavnosti.
(5)
„vrednost ozadja“ pomeni koncentracijo snovi ali vrednost kazalca v telesu podzemne vode, ki ne ustreza nobenim ali zgolj zelo majhnim antropogenim spremembam neokrnjenih razmer;
(6)
„osnovna raven“ pomeni povprečno vrednost, izmerjeno vsaj med referenčnima letoma 2007 in 2008 na podlagi programov spremljanja, izvajanih na podlagi člena 8 Direktive 2000/60/ES, oziroma pri snoveh, določenih po teh referenčnih letih, med prvim obdobjem, za katerega so na voljo podatki iz reprezentativnega obdobja spremljanja;
▼M2
(7)
„kazalec onesnaženja“ pomeni parameter, ki ga je mogoče spremljati, da se poda reprezentativna vrednost ravni ali koncentracije onesnaževala ali skupine onesnaževal in s tem tveganja, ki ga predstavljajo.
▼B
|
|
Člen 3
|
|
|
Člen 4
|
|
|
Člen 5
|
|
|
Člen 6
|
|
|
Člen 6a
|
|
|
Člen 7
|
Člen 7
V obdobju med 16. januar 2009 in 22. decembrom 2013 se za vse nove postopke za izdajanje dovoljenj v skladu s členoma 4 in 5 Direktive 80/68/EGS upoštevajo zahteve iz členov 3, 4 in 5 te direktive.
|
|
Člen 8
|
|
|
Člen 8a
|
|
|
Člen 9
|
|
|
Člen 11
|
Člen 11
Poročilo Komisije iz člena 18 Direktive 2000/60/ES za podzemno vodo vključuje oceno o delovanju te direktive v primerjavi z drugimi zadevnimi okoljskimi direktivami, vključno s skladnostjo.
|
|
Člen 12
|
Člen 12
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 16. januar 2009 O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
|
|
Člen 13
|
Člen 13
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
|
|
Člen 14
|
Člen 14
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
|
|
PRILOGA I STANDARDI KAKOVOSTI (SK) ZA ONESNAŽEVALA PODZEMNE VODE IN KAZALCI ONESNAŽENJA
|
PRILOGA I
STANDARDI KAKOVOSTI (SK) ZA ONESNAŽEVALA PODZEMNE VODE IN KAZALCI ONESNAŽENJA
Če za določeno telo podzemne vode velja, da bi standardi kakovosti podzemne vode lahko onemogočili uresničitev okoljskih ciljev, določenih v členu 4 Direktive 2000/60/ES za povezana telesa površinske vode ali pa bi lahko znatno poslabšali ekološko ali kemijsko kakovost teh teles ali bi znatno ogrozili kopenske ekosisteme, ki so neposredno odvisni od telesa podzemne vode, se v skladu s členom 3 in Prilogo II k tej direktivi določijo strožje vrednosti praga. Če je na voljo zanesljiva metodologija za oceno prisotnosti ekosistemov podzemne vode, se določijo tudi strožji standardi kakovosti za telesa podzemne vode, kjer so taki ekosistemi prisotni, razen če so bili standardi kakovosti podzemne vode določeni za varovanje zdravja ljudi in so že dovolj strogi za varovanje teh ekosistemov.
|
(1)
|
(2)
|
(3)
|
(4)
|
(5)
|
(6)
|
|
Vnos št.
|
Ime snovi
|
Kategorija snovi
|
Številka CAS (1)
|
Številka EU (2)
|
Standard kakovosti (3) [μg/l, razen če ni drugače navedeno]
|
|
1
|
Nitrati
|
Hranila
|
Se ne uporablja.
|
Se ne uporablja.
|
50 mg/l
|
|
2
|
Aktivne snovi v pesticidih, vključno z relevantnimi metaboliti, razgradnimi in reakcijskimi produkti (4)
|
Pesticidi
|
Se ne uporablja.
|
Se ne uporablja.
|
0,1 (posamezno)
|
|
0,5 (celota) (5)
|
|
3
|
Per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS)
|
|
|
|
|
|
3.1
|
Vsota PFAS
|
Industrijske snovi
|
Glej opombo 6 k preglednici.
|
Glej opombo 6 k preglednici.
|
Vrednost parametra, kot je opredeljena v delu B Priloge I k Direktivi (EU) 2020/2184 (6)
|
|
3.2
|
Vsota 4 PFAS (7)
|
Industrijske snovi
|
Glej opombo 7 k preglednici.
|
Glej opombo 7 k preglednici.
|
0,0044 (7)
|
|
4
|
Karbamazepin
|
Zdravila
|
298-46-4
|
Se ne uporablja.
|
2,5 (12)
|
|
5
|
Sulfametoksazol
|
Zdravila
|
723-46-6
|
Se ne uporablja.
|
0,1 (12)
|
|
6
|
Primidon
|
Zdravila
|
125-33-7
|
|
2,5 (12)
|
|
7
|
Nerelevantni metaboliti pesticidov (nrM) (4)
|
Pesticidi
|
Se ne uporablja.
|
Se ne uporablja.
|
1 ali do 5 (8) (posamezno)
|
|
5 (9) ali 12,5 (10) (celota) (11)
|
|
8
|
Trikloroetilen in tetrakloroetilen (njuna vsota)
|
Industrijske snovi
|
79-01-6 in 127-18-4
|
201-167-4 in 204-825-9
|
10 (celota) (13)
|
(1)
CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.
(2)
Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).
(3)
Ta vrednost je standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost. Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh snovi in izomerov.
(4)
„Pesticidi“ pomeni fitofarmacevtska sredstva in biocidne proizvode iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009 oziroma člena 3 Uredbe (EU) št. 528/2012.
Za ta parameter države članice spremljajo aktivne snovi, prisotne v pesticidnih sredstvih, ki se trenutno uporabljajo ali so se prej uporabljala na njihovem ozemlju, in vse snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da so prisotne zaradi čezmejnega onesnaževanja, ter njihove relevantne in nerelevantne metabolite, razgradne in reakcijske produkte, pri čemer, če so na voljo, uporabijo seznam, ki se sestavi v skladu s členom 4(2a) te direktive. Države članice lahko prenehajo spremljati določene aktivne snovi in njihove metabolite, če se na njihovem ozemlju ne uporabljajo več, pod pogojem, da je preteklo spremljanje dosledno pokazalo, da se navedene snovi in metaboliti ne pojavljajo v telesu podzemne vode.
Metabolit pesticida šteje za relevantnega, če obstaja razlog za domnevo, da ima glede strupenosti za ciljni škodljivi organizem primerljive bistvene lastnosti kot izhodiščna aktivna snov, ali če sam ali njegovi produkti pretvorbe ustvarjajo tveganje za zdravje potrošnikov ali za okolje.
(5)
„Celota“ pomeni vsoto vseh posameznih pesticidov, ugotovljenih in izmerjenih v postopku spremljanja stanja, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti ter razgradnimi in reakcijskimi produkti.
(6)
To se nanaša na PFAS iz dela B, točka 3, Priloge III k Direktivi (EU) 2020/2184. Parameter in standard kakovosti se posodobita v skladu s spremembami navedene direktive.
(7)
To se nanaša na naslednje spojine, navedene s številko CAS in številko EU: perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS), (CAS 355-46-4, EU 206-587-1); perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) (CAS 1763-23-1, EU 217-179-8); perfluorooktanojska kislina (PFOA) (CAS 335-67-1, EU 206-397-9); perfluorononanojska kislina (PFNA) (CAS 375-95-1, EU 206-801-3). Za vsoto 4 PFAS se navedene številke CAS nanašajo samo na protonirano obliko posameznih PFAS, vendar vsota velja za celotno koncentracijo raztopljenih snovi, vključno s protoniranimi in deprotoniranimi oblikami, ter njihovih izomerov, nerazvejanih in razvejanih.
(8)
Države članice uporabljajo privzeti standard kakovosti 1 μg/l, razen če predložijo zanesljive dokaze, tudi iz preskusov akutne in kronične strupenosti za taksonomsko skupino, za katero se zanesljivo predvideva, da je najbolj občutljiva, da je bolj ali manj strog standard upravičen; v tem primeru uporabijo navedeni standard do največ 5 μg/l.
(9)
Celotna koncentracija nrM, za katero se uporablja privzeti standard kakovosti 1 μg/l za posamezne nrM ali strožji standard, ne presega 5 μg/l.
(10)
Celotna koncentracija nrM, za katero veljajo standardi nad 1 in do 5 μg/l za posamezne nrM, ne presega 12,5 μg/l.
(11)
„Celota“ pomeni vsoto vseh posameznih nrM v vsaki posamezni kategoriji standardov kakovosti, odkritih in količinsko opredeljenih v postopku spremljanja, ki bi morala zajemati vsaj nrM, navedene v skladu s členom 4(2a).
(12)
Kadar je na voljo zanesljiva metodologija, države članice ocenijo prisotnost ekosistemov podzemne vode v telesih podzemne vode, katerih značilnosti bi lahko podprle njihov obstoj, in v primeru, če so takšni ekosistemi prisotni, v skladu s členom 3(1), točka (b), določijo strožjo vrednost praga za to snov, ki je ustrezna za zaščito teh ekosistemov.
(13)
„Celota“ pomeni vsoto koncentracij trikloroetilena in tetrakloroetilena.
|
|
|
PRILOGA II VREDNOSTI PRAGA ZA ONESNAŽEVALA PODZEMNE VODE IN KAZALCI ONESNAŽENJA
|
PRILOGA II
VREDNOSTI PRAGA ZA ONESNAŽEVALA PODZEMNE VODE IN KAZALCI ONESNAŽENJA
Del A
Smernice za določitev vrednosti praga s strani Držav Članic v skladu s Členom 3
Države članice določijo vrednosti praga za vsa onesnaževala in kazalce onesnaženja, ki v skladu z opisom značilnosti iz člena 5 Direktive 2000/60/ES uvrščajo telesa ali skupine teles podzemne vode kot telesa, za katera obstaja tveganje, da ne bodo dosegla dobrega kemijskega stanja.
▼M2
Države članice v skladu s členom 15 Direktive 2000/60/ES zagotovijo, da pristojni organi Komisijo obvestijo o vrednostih praga za onesnaževala in kazalcih onesnaženja.
▼B
Vrednosti praga se določijo tako, da v primeru, ko rezultati spremljanja stanja na reprezentativnem merilnem mestu presežejo mejno vrednost, to označuje tveganje, da eden ali več pogojev za dobro kemijsko stanje podzemne vode iz člena 4(2)(c)(ii), (iii) in (iv) ni izpolnjen.
Pri določanju vrednosti praga države članice upoštevajo naslednje smernice:
1.
Določitev vrednosti praga naj bi temeljila na:
(a)
obsegu medsebojnega vplivanja podzemne vode ter povezanih vodnih ekosistemov in odvisnih kopenskih ekosistemov;
(b)
vplivanju obstoječih ali potencialnih legitimnih rab ali funkcij podzemne vode;
(c)
vseh onesnaževalih, zaradi katerih za telesa podzemne vode obstaja tveganje, da ne bodo dosegle dobrega stanja, pri čemer se upošteva minimalni seznam iz dela B;
(d)
hidrogeoloških značilnostih, vključno s podatki o vrednostih ozadja in vodni bilanci.
2.
Pri določitvi vrednosti praga je treba upoštevati tudi izvor onesnaževal, njihovo možno naravno pojavljanje, toksičnost in disperzijo, obstojnost in njihov bioakumulacijski potencial.
▼M1
3.
Kadar koli se zaradi naravnih hidrogeoloških razlogov pojavijo povečane vrednosti ozadja za snovi ali ione ali njihove kazalnike, se te vrednosti ozadja v zadevnem telesu podzemne vode upoštevajo pri določitvi vrednosti pragov. Pri določanju vrednosti ozadja je treba upoštevati naslednja načela:
(a)
določitev vrednosti ozadja mora temeljiti na opredelitvi tipov teles podzemne vode v skladu s Prilogo II k Direktivi 2000/60/ES in na rezultatih spremljanja podzemne vode v skladu s Prilogo V k navedeni direktivi. Pri strategiji spremljanja in razlagi podatkov je treba upoštevati dejstvo, da se stanje toka in kemijsko stanje podzemne vode spreminjata lateralno in vertikalno;
(b)
kadar so na voljo le omejeni podatki spremljanja podzemne vode, je treba zbrati več podatkov, medtem pa vrednosti ozadja določiti na podlagi navedenih omejenih podatkov spremljanja, po potrebi s poenostavljenim postopkom, in sicer z uporabo podniza vzorcev, za katere kazalniki ne kažejo vpliva človekove dejavnosti. Upoštevati je treba tudi informacije o geokemičnih prenosih in procesih, če so na voljo;
(c)
če ni na voljo dovolj podatkov spremljanja podzemne vode, informacije o geokemičnih prenosih in procesih pa so nezadostne, je treba zbrati več podatkov, medtem pa vrednosti ozadja oceniti, kjer je primerno, na podlagi statističnih referenčnih rezultatov za isto vrsto vodonosnikov na drugih območjih, za katera so na voljo zadostni podatki spremljanja.
▼B
4.
Določitev vrednosti praga naj bi bila podprta s kontrolnim mehanizmom za zbiranje podatkov, ki temelji na vrednotenju kakovosti podatkov, analitičnih obravnavah ter vrednostih ozadja za snovi, ki se lahko pojavljajo naravno in kot posledica človekovih dejavnosti.
Del B
Minimalni seznam onesnaževal in njihovih kazalcev, ki jih morajo Države Članice upoštevati pri določitvi vrednosti praga v skladu s členom 3
1. Snovi ali ioni ali kazalci, ki se lahko pojavljajo naravno in/ali kot posledica človekovih dejavnosti
arzen
kadmij
svinec
živo srebro
amonij
klorid
sulfat
▼M1
nitriti
fosfor (skupni)/fosfati (
12
)
▼M2
2.
Sintetične snovi (
13
)
Trikloroetilen
Tetrakloroetilen
▼B
3. Parametri, ki kažejo na slane ali druge vdore (
14
)
Prevodnost
▼M1
Del C
▼M2
Informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice v zvezi z onesnaževali in kazalci onesnaženja, za katere so države članice določile vrednosti praga
▼M1
Države članice v načrt upravljanja povodij, ki ga predložijo v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključijo informacije o načinu uporabe postopka iz dela A te priloge.
Države članice zlasti zagotovijo:
(a)
informacije o vseh telesih ali skupinah teles podzemne vode, za katera obstaja tveganje, vključno z naslednjimi informacijami:
(ii)
vsakim onesnaževalom ali kazalnikom onesnaženja, zaradi katerih so telesa podzemne vode ogrožena;
(iii)
okoljskimi cilji kakovosti, s katerimi je tveganje povezano, vključno z obstoječimi ali morebitnimi legitimnimi rabami ali funkcijami teles podzemne vode, in razmerjem med telesi podzemne vode in z njo povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi;
(iv)
v primeru naravno prisotnih snovi, vrednostjo naravnega ozadja v telesih podzemne vode;
(v)
informacijami o preseganjih, kadar so vrednosti praga presežene;
(b)
vrednosti praga, če se uporabljajo na nacionalni ravni, na ravni območja povodja ali na ravni dela mednarodnega območja povodja, ki je del ozemlja države članice, ali na ravni telesa ali skupine teles podzemne vode;
(c)
razmerje med vrednostmi praga in elementi, naštetimi v nadaljevanju:
(i)
vrednostmi naravnega ozadja v primeru naravno prisotnih snovi;
(ii)
povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi;
(iii)
okoljskimi cilji kakovosti in drugimi standardi za varstvo voda na nacionalni ravni, na ravni Unije ali na mednarodni ravni;
(iv)
drugimi pomembnimi informacijami o toksičnosti, ekotoksičnosti, obstojnosti, bioakumulacijskem potencialu in disperziji onesnaževal;
(d)
metodologijo za določanje vrednosti ozadja, ki temelji na načelih iz točke 3 dela A;
(e)
razloge, zaradi katerih niso določile vrednosti praga za onesnaževala in kazalnike iz dela B;
(f)
ključne elemente ocene kemijskega stanja podzemne vode, vključno s stopnjo, metodo in obdobjem agregacije rezultatov spremljanja, opredelitev sprejemljivega preseganja in metodo za njegov izračun, v skladu s členom 4(2)(c)(i) in točko 3 Priloge III.
Kadar podatki iz točk (a) do (f) niso vključeni v načrte upravljanja povodij, države članice razloge za to navedejo v teh načrtih.
▼M2
Del D
Register usklajenih vrednosti praga za sintetične snovi (
*1
) v podzemni vodi, ki vzbujajo zaskrbljenost na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni
|
(1)
|
(2)
|
(3)
|
(4)
|
(5)
|
(6)
|
|
Vnos št.
|
Ime snovi
|
Kategorija snovi
|
Številka CAS (1)
|
Številka EU (2)
|
Vrednost praga
[μg/l, razen če ni drugače navedeno]
|
|
|
Posamezne zdravilne učinkovine (3)
|
Zdravila
|
|
|
2,5 (4)
|
(1)
CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.
(2)
Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).
(3)
Zdravilne učinkovine, kot so opredeljene v Direktivi 2001/83/ES in Uredbi (EU) 2019/6.
(4)
Države članice uporabijo to vrednost praga, razen če je bila za zadevno snov posebej določena standardna vrednost ali vrednost praga na ravni Unije ali nacionalni ravni za površinsko ali podzemno vodo. Kadar je na voljo zanesljiva metodologija, države članice ocenijo prisotnost ekosistemov podzemne vode v telesih podzemne vode, katerih značilnosti bi lahko podprle njihov obstoj, in v primeru, če so takšni ekosistemi prisotni, ter v skladu s členom 3(1), točka (b), po potrebi določijo strožjo vrednost praga za zaščito teh ekosistemov.
|
▼B
|
|
PRILOGA III OCENA KEMIJSKEGA STANJA PODZEMNE VODE
|
PRILOGA III
OCENA KEMIJSKEGA STANJA PODZEMNE VODE
1. Postopek ocenjevanja za določitev kemijskega stanja telesa ali skupine teles podzemne vode se izvede glede na vsa telesa ali skupine teles podzemne vode, za katera obstaja tveganje, da ne bodo dosegla dobrega stanja, in glede na posamezna onesnaževala, ki določajo takšno uvrščanje telesa ali skupine teles podzemne vode.
2. Pri opravljanju preiskav iz člena 4(2)(c) države članice upoštevajo:
(a)
informacije, zbrane na podlagi opisa značilnosti, ki se izvede v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES in točkami 2.1, 2.2 in 2.3 Priloge II k Direktivi;
(b)
rezultate mreže za spremljanje stanja podzemne vode, pridobljene v skladu s točko 2.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES in
▼M2
(c)
druge ustrezne informacije, vključno s primerjavo letnih aritmetičnih sredin koncentracije ustreznih onesnaževal na merilnem mestu s standardi kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednostmi praga iz člena 3(1), točki (b) in (c).
▼B
3. Da se ugotovi, ali so pogoji za dobro kemijsko stanje podzemne vode iz člena 4(2)(c)(i) in (iv) izpolnjeni, države članice – če je ustrezno in potrebno – na podlagi ustrezne agregacije rezultatov spremljanja, ki so po potrebi podprti z ocenami koncentracij, pridobljenih na podlagi konceptualnega modela telesa ali skupine teles podzemne vode, ocenijo obseg telesa podzemne vode z letno aritmetično sredino koncentracije onesnaževala višjo od standarda kakovosti podzemne vode ali vrednosti praga.
4. Da se ugotovi, ali so pogoji za dobro kemijsko stanje podzemne vode iz člena 4(2)(c)(ii) in (iii) izpolnjeni, države članice – če je ustrezno in potrebno – na podlagi ustreznih rezultatov spremljanja in primernega konceptualnega modela telesa podzemne vode, ocenijo:
(a)
učinek onesnaževal v telesu podzemne vode;
(b)
količine in koncentracije onesnaževal, ki se prenašajo – ali bi se lahko prenašali – s telesa podzemne vode na s tem povezane površinske vode ali na neposredno odvisne kopenske ekosisteme;
(c)
možen učinek količin in koncentracij onesnaževal, prenesenih na povezane površinske vode in neposredno odvisne kopenske ekosisteme;
(d)
obseg slanih ali drugih vdorov v telo podzemne vode in
(e)
nevarnost onesnaževal v telesu podzemne vode za kakovost vode, ki se odvzema ali je namenjena za odvzem iz telesa podzemne vode, z namenom, da se uporabi za prehrano ljudi.
5. Države članice prikažejo kemijsko stanje telesa ali skupine teles podzemne vode na karti v skladu s točkama 2.4.5 in 2.5 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Poleg tega države članice, če je to ustrezno in mogoče, označijo na karti vsa merilna mesta, kjer so standardi kakovosti podzemne vode in/ali vrednosti praga preseženi.
|
|
PRILOGA IV DOLOČITEV IN OBRAT POMEMBNIH IN STALNO NARAŠČAJOČIH TRENDOV
|
PRILOGA IV
DOLOČITEV IN OBRAT POMEMBNIH IN STALNO NARAŠČAJOČIH TRENDOV
Del A
Določitev pomembnih in stalno naraščajočih trendov
Države članice določijo pomembne in stalno naraščajoče trende vseh teles ali skupin teles podzemne vode, ki so v skladu s Prilogo II k Direktivi 2000/60/ES uvrščena kot telesa, za katera obstaja tveganje, da ne bodo dosegla dobrega stanja, pri čemer se upoštevajo naslednje zahteve:
1.
v skladu s točko 2.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES se program spremljanja stanja oblikuje tako, da se lahko v skladu s členom 3 te direktive določijo vsi pomembni in stalno naraščajoči trendi ugotovljene koncentracije onesnaževal;
2.
postopek določitve pomembnih in trajnih trendov naraščanja temelji na naslednjih elementih:
(a)
pogostost in mesta meritev se izberejo tako, da:
(i)
se na podlagi potrebnih podatkov zagotovi, da se z določeno gotovostjo in natančnostjo takšni trendi naraščanja lahko ločijo od naravnih nihanj;
(ii)
se takšni stalno naraščajoči trendi prepoznajo pravočasno, da se lahko izvajajo ukrepi za preprečevanje ali vsaj za ublažitev, če je mogoče, okoljsko pomembnih poslabšanj kakovosti podzemne vode. Ta določitev se, če je mogoče in ob upoštevanju obstoječih podatkov, prvič pripravi do leta 2009, skupaj s poročilom o določitvi trenda v okviru načrta upravljanja povodja iz člena 13 Direktive 2000/60/ES, in nato vsaj vsakih šest let;
(iii)
se upoštevajo časovne fizikalne in kemijske značilnosti telesa podzemne vode, vključno s stanjem toka podzemne vode, hitrostjo obnavljanja ter časom pronicanja skozi tla ali podtalje.
(b)
uporabljene metode spremljanja stanja ter analiz ustrezajo mednarodnim načelom obvladovanja kakovosti, ki vključujejo, če je ustrezno, norme CEN ali nacionalne standardizirane metode, tako da z znanstvenega vidika zagotavljajo primerljive podatke z enakovredno kakovostjo;
(c)
ocena temelji na statistični metodi, npr. na regresivni analizi, za analizo trenda v časovnih nizih posameznih merilnih mest;
(d)
v izogib pristranskosti pri določanju trenda se vse meritve pod mejo določljivosti, razen za vsoto pesticidov, določijo na polovici vrednosti najvišje meje določljivosti, ki se pojavi v časovnem nizu.
3.
pri določitvi pomembnih in stalno naraščajočih trendov naraščanja koncentracij snovi, ki se pojavljajo tako v naravi kot tudi zaradi človekovega delovanja, se upoštevajo osnovna raven in podatki, kadar so ti na voljo, pridobljeni pred začetkom programa spremljanja, tako da se lahko poroča tudi o določitvi trenda v okviru prvega načrta upravljanja povodja iz člena 13 Direktive 2000/60/ES.
Del B
Izhodiščne točke za obračanje trenda
Države članice pri ugotovljenem pomembnem in stalno naraščajočem trendu trend obrnejo v skladu s členom 5, pri čemer se upoštevajo naslednje zahteve:
1.
▼M2
izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalno naraščajočih trendov obstaja, če koncentracija onesnaževal doseže 75 % vrednosti parametrov za standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I in vrednosti praga iz člena 3(1), točki (b) in (c), razen če:
▼B
(a)
se zahteva nižja izhodiščna točka, da se z ukrepi za obrat trenda prepreči vsako okoljsko pomembno poslabšanje kakovosti podzemne vode na cenovno najbolj učinkovit način ali da se to ublaži, kolikor je le mogoče;
(b)
je upravičena druga izhodiščna točka, ko meja detekcije ne dopušča, da se določi trend v višini 75 % vrednosti parametra, ali
(c)
sta stopnja povečanja in obrat trenda takšna, da bi višja izhodiščna točka za ukrepe za obrat trenda še vedno lahko zagotovila ukrepe, ki bi preprečili ali ublažili, kolikor je to mogoče, vsako okoljsko pomembno poslabšanje kakovosti podzemne vode na cenovno najbolj učinkovit način. Takšna višja izhodiščna točka ne sme povzročiti zamud pri doseganju roka za okoljske cilje.
Za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS velja, da se izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalno naraščajočih trendov določi v skladu z navedeno direktivo in Direktivo 2000/60/ES in zlasti z upoštevanjem okoljskih ciljev za varstvo voda, kakor je določeno v členu 4 Direktive 2000/60/ES;
2.
ko se za telo podzemne vode, ki je v skladu z oddelkom 2.4.4. Priloge V k Direktivi 2000/60/ES uvrščeno kot telo, za katerega obstaja tveganje, da ne bo doseglo dobrega stanja, vzpostavi izhodiščno točko v skladu z zgornjo točko 1, se to v obdobju šestih let načrta upravljanja povodja v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES ne spremeni;
3.
obrati trenda se prikažejo ob upoštevanju ustreznih določb za spremljanje stanja iz točke 2 dela A.
|
|
PRILOGA V SNOVI, KI JIH JE TREBA PREGLEDATI ZA MOŽNO VKLJUČITEV V PRILOGO I S STANDARDOM KAKOVOSTI PODZEMNE VODE NA RAVNI UNIJE
|
PRILOGA V
SNOVI, KI JIH JE TREBA PREGLEDATI ZA MOŽNO VKLJUČITEV V PRILOGO I S STANDARDOM KAKOVOSTI PODZEMNE VODE NA RAVNI UNIJE
|
(1)
|
(2)
|
(3)
|
(4)
|
(5)
|
(6)
|
|
Vnos št.
|
Ime snovi
|
Kategorija snovi
|
Številka CAS (1)
|
Številka EU (2)
|
Vrednost praga
[μg/l, razen če ni drugače navedeno]
|
|
|
Vsota (vsote) izbranih zdravil glede na način delovanja
|
Zdravila
|
|
|
|
|
|
Vsota bisfenolov
|
Industrijske snovi
|
|
|
|
(1)
CAS: Služba za izvlečke o kemikalijah.
(2)
Številka EU: Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).
|
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
- Builddate: 10.05.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32006L0118
- EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.
DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.
|