Člen 6a

Nadzorni seznam vsebuje največ pet snovi, skupin snovi ali kazalcev onesnaženja naenkrat ter možne analitske metode za vsako snov. Te metode niso nesorazmerno drage za pristojne organe. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, ki bi glede na razpoložljive informacije lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Ta nadzorni seznam vključuje snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost.

Komisija na podlagi znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 2, vključi mikroplastiko in ustrezne kazalce prisotnosti, razvoja ali prenosa antimikrobične odpornosti (v nadaljnjem besedilu: kazalci antimikrobične odpornosti) na nadzorni seznam, če so na voljo zanesljive metode vzorčenja in analitske metode, ki ne povzročajo prekomernih stroškov. Komisija do 1. decembra 2027 opredeli take metode vzorčenja in analitske metode.

Komisija pri posodabljanju nadzornega seznama z njega odstrani vsako snov, skupino snovi ali indikator, kadar meni, da je mogoče oceniti tveganje za vodno okolje brez dodatnih podatkov o spremljanju. Posamezna snov, skupina snovi ali kazalec pa se sme obdržati na nadzornem seznamu še tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje.

Komisija lahko doda tudi eno ali več dodatnih snovi, skupin snovi ali kazalcev, kadar meni, da bi glede na znanstvena poročila ECHA lahko obstajalo splošno tveganje za vodno okolje, ob upoštevanju posodobljenega nadzornega seznama, ki vsebuje največ pet snovi, skupin snovi ali kazalcev v skladu z odstavkom 1.

Mikroplastika in kazalci antimikrobične odpornosti se na nadzornem seznamu ne hranijo dve zaporedni obdobji treh let, razen če je na voljo usklajena in zanesljiva metodologija za oceno tveganja, ki ob uporabi pokaže, da podatki o spremljanju, zbrani v prvem obdobju spremljanja, ne zadostujejo za oceno tveganja, ki ga predstavljajo za vodno okolje ali tveganja, ki ga prenašajo po vodnem okolju.

Vsaka država članica izbere vsaj dve postaji za spremljanje in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno skupno površino teles podzemne vode v km2 in 45 000 , zaokroženo na najbližje celo število.

Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in časovnega razporeda za vsako snov, skupino snovi ali kazalec upoštevajo sezonske spremembe padavin, vodostaje, vzorce uporabe in verjetnost, da se snov, skupina snovi ali indikator pojavi. Spremljanje se izvaja vsaj enkrat na leto.

Kadar država članica lahko pridobi zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov, skupino snovi ali kazalec iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov, skupino snovi ali kazalec, pod pogojem, da je bila snov, skupina snovi ali kazalec spremljan z metodologijo, ki je skladna z analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama.

Kadar Komisija ob upoštevanju ocene ECHA iz prvega pododstavka tega odstavka sklene, da nadaljnje spremljanje ni potrebno za nadaljnjo oceno tveganja za vodno okolje, se ta ocena upošteva pri pregledu Priloge I ali II iz člena 8.