DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/856 z dne 1. decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo nadzorniške stresne scenarije, skupne predpostavke glede modeliranja in parametrov ter pomen znatnega zmanjšanja (Besedilo velja za EGP)

(1)

Nadzorniške stresne scenarije je določil Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) (2) in so upoštevani v smernicah Evropskega bančnega organa o obvladovanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalne dejavnosti (3), ki se uporabljajo od 30. junija 2019. Primerno je, da nadzorniški stresni scenariji iz te uredbe temeljijo na navedeni določitvi in metodologiji.

(2)

Za namene izračuna ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in neto prihodkov od obresti je treba določiti skupne predpostavke glede modeliranja in parametrov, ki bi jih morale uporabljati institucije. V ta namen bi bilo treba za izračun neto prihodkov od obresti uporabiti predpostavko konstantne bilance stanja v enoletnem obdobju, medtem ko bi bilo treba za izračun ekonomske vrednosti lastniškega kapitala uporabiti predpostavko iztekajoče se bilance stanja, pri kateri se pozicije, ki zapadajo, ne nadomeščajo. Namen teh predpostavk je zagotoviti dobro ravnovesje med točnostjo izračuna, zanesljivostjo ocen in operativno zapletenostjo.

(3)

Da bi dosegli pravo ravnovesje med zagotavljanjem primerljivosti rezultatov ter prožnosti, potrebne zaradi dolgoročnega obdobja in inherentne operativne zapletenosti, bi bilo treba v izračun neto prihodkov od obresti vključiti komercialne marže in sestavine razmika, za izračun ekonomske vrednosti lastniškega kapitala pa bi morale institucije ravnati v skladu s svojim pristopom notranjega upravljanja in merjenja tveganja spremembe obrestne mere v netrgovalni knjigi.

(4)

V skladu s standardi BCBS bi bilo treba pri vsakem testu odstopanj, ki se zahteva poleg testa ekonomske vrednosti lastniškega kapitala, uporabiti prag za opredelitev odstopajočih bank, ki je vsaj tako strog kot tisti, ki se uporablja za test ekonomske vrednosti lastniškega kapitala (15 % temeljnega kapitala). Ta prag bi moral dejansko odražati trenutno okolje na bonitetno zanesljiv in sorazmeren način, s čimer bi prispeval k pravni varnosti in doseganju usklajenosti po vsej Uniji, tudi ob upoštevanju dejstva, da prekoračitev pragov za ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodkov od obresti pri testih odstopanj ne bo nujno pomenila, da se od institucij zahteva, da ponovno umerijo svoje notranje ureditve, procese ali mehanizme ter ustrezne modele in pristope, niti ne bo vključevala samodejnega izvajanja nadzorniških pooblastil, kadar je upravljanje tveganja spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige, s strani institucije ustrezno, sorazmerno s poslovnim modelom in institucija ni pretirano izpostavljena takemu tveganju.

(5)

Za zagotovitev usklajenih metodologij za nadzorniški test odstopanj v zvezi s tem, kaj pomeni znatno zmanjšanje neto prihodkov od obresti zaradi nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer, bi bilo treba uvesti referenčni prag, ki bi bil vsaj tako strog kot prag za nadzorniški test odstopanj pri ekonomski vrednosti lastniškega kapitala, in določiti izračun neto prihodkov od obresti.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(7)

Evropski bančni organ je opravil javno posvetovanje o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –