Preamble: 1

(1)

Podrobni podatki o kreditih in kreditnem tveganju (v nadaljnjem besedilu: podatki o kreditih) obsegajo podrobne in individualne informacije o instrumentih, ki povzročajo kreditno tveganje za institucije, ki sprejemajo vloge, finančne družbe razen institucij, ki sprejemajo vloge, ali nosilce upravljanja sredstev, ki se ukvarjajo s posojanjem v velikem obsegu. Take podrobne informacije so potrebne za opravljanje nalog Eurosistema, Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropskega odbora za sistemska tveganja, vključno z analizo denarne politike in operacijami denarne politike, upravljanjem tveganj, nadziranjem finančne stabilnosti ter makrobonitetno politiko in raziskavami. Ti podatki bodo lahko koristni tudi za namene bančnega nadzora v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN).

(2)

Člen 5.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) v ESCB za izpolnjevanje nalog ESCB zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva, da ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot v celoti ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(3)

Podatki o kreditih bodo bistveno prispevali k izboljšanju sedanjih statistik ESCB in razvoju novih, saj zagotavljajo pomembne razčlenitve in podrobnosti, ki niso na razpolago iz virov, ki se sedaj uporabljajo, kot so informacije o strukturi in vzorcih tveganj kreditov, ki jih odobrava finančni sektor. Podatki o kreditih bodo na primer pomembno prispevali k zvišanju kakovosti statistik o: (a) posojilih glede na velikost družb; to je ključno za oceno in spremljanje kreditiranja malih in srednje velikih podjetij; (b) kreditnih linijah, razčlenjeno po sektorjih nasprotnih strank; (c) posojilih nefinančnim družbam, razčlenjeno po gospodarski dejavnosti; (d) posojilih, zavarovanih z nepremičninami, ter (e) čezmejnih posojilih in s tem povezanih dohodkih kot delu statistike plačilne bilance držav članic, katerih valuta je euro.

(4)

Razpoložljivost podatkov o kreditih bo povečala uporabnost informacij na mikro ravni, ki se sedaj zbirajo v okviru statistike izdaj in imetij vrednostnih papirjev, ter prispevala k spremljanju in spodbujanju finančne integracije in stabilnosti v Uniji. Končno, podatki o kreditih v zvezi s podružnicami, ki so rezidenti zunaj euroobmočja in katerih sedež je rezident poročevalske države članice, so pomembni za opravljanje nalog ESCB, zlasti za analizo denarne politike in naloge v zvezi s finančno stabilnostjo. Poleg tega so lahko ti podatki v pomoč pri nalogah makrobonitetnega nadzora, kot so analize finančne stabilnosti, ocene tveganj in obremenitveni testi. Člen 8(1)(d) in člen 8(4a) Uredbe (ES) št. 2533/98 zdaj izrecno omogočata uporabo statističnih podatkov, ki se zbirajo po členu 5 Statuta ESCB, za namene nadzora.

(5)

Celovit niz usklajenih analitičnih podatkov o kreditih bi moral zmanjšati breme poročanja s tem, da se poveča stabilnost zahtev za poročanje v času. To je pomembno, ker je lahko uvajanje sprememb v visoko avtomatizirane sisteme za obdelavo podatkov poročevalskih enot zelo drago. Usklajen niz podatkov o kreditih bo zagotovil tudi večjo podrobnost, s čimer se bo zmanjšala potreba po kakršnih koli dodatnih zahtevah za poročevalske enote.

(6)

Sklep ECB/2014/6 (3) določa postopek za razvoj dolgoročnega okvira za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih, ki bo temeljil na usklajenih zahtevah ECB za statistično poročanje. Njegov cilj je, da se zagotovi vzpostavitev: (a) nacionalnih nizov podrobnih podatkov o kreditih, ki jih bodo upravljale vse NCB Eurosistema, v skladu s skupnimi minimalnimi standardi, in (b) skupne zbirke podrobnih analitičnih podatkov o kreditih (v nadaljnjem besedilu: AnaCredit), ki si jo bodo delile članice Eurosistema in bo zajemala vhodne podatke vseh držav članic, katerih valuta je euro.

(7)

Priporočilo ECB/2014/7 (4) spodbuja NCB držav članic, katerih valuta ni euro, ki pa se pripravljajo na pridružitev dolgoročnemu okviru, naj uporabijo določbe Sklepa ECB/2014/6. Zbirka podatkov AnaCredit bi morala biti na prostovoljni podlagi na voljo državam članicam zunaj euroobmočja, zlasti tistim, ki sodelujejo v EMN, da se razširi njen geografski obseg in obseg podatkov ter poveča usklajenost v Uniji.

(8)

Cilj pripravljalnih ukrepov po Sklepu ECB/2014/6 je bila „opredelitev glavne skupine usklajenih nizov podrobnih podatkov o kreditih, ki jih morajo NCB dolgoročno pošiljati ECB“, rezultat analize koristi in stroškov pa je pokazal zelo močne zahteve uporabnikov, ki poudarjajo, da ni potrebna zgolj „glavna skupina nizov podatkov“, temveč tudi celovit seznam atributov podatkov in mer podatkov, ki kažejo značilnosti instrumentov, ki ustvarjajo kreditno tveganje za poročevalsko populacijo. Poleg tega bi se morala s posledično večjo usklajenostjo izboljšati primerljivost podatkov med državami in med institucijami, s tem pa zagotoviti višja kakovost podatkov za analiziranje.

(9)

Cilj zbirke podatkov AnaCredit je, da v kombinaciji z drugimi statističnimi okviri, po katerih se zbirajo podrobne informacije, zagotovi analitičen pogled na kreditno tveganje poročevalskih enot, ne glede na finančni instrument, vrsto izpostavljenosti in računovodsko razvrstitev. V tem smislu je cilj zahtev, določenih v tej uredbi, zagotoviti, da poročevalske enote poročajo NCB skupen niz usklajenih informacij.

(10)

Zbirko podatkov AnaCredit bi bilo treba vzpostaviti v fazah, saj je mogoče sedanje zelo raznoliko zbiranje podatkov o kreditih v sodelujočih državah le postopno uskladiti. Ta postopen pristop upošteva tudi čas, ki ga poročevalske enote potrebujejo za izpolnitev različnih zahtev za podatke. Na splošno bi bilo treba obseg in vsebino podatkov, ki se bodo zbirali v različnih fazah, opredeliti čim prej, da se lahko vse poročevalske enote pripravijo na uporabo usklajenega niza pojmov in opredelitev. Tako bo Svet ECB odločitev o vsaki prihodnji fazi sprejel najmanj dve leti pred njeno izvedbo. Z namenom zmanjšanja stroškov in obsega dela poročevalskih enot bo v eni od prihodnjih faz proučena možnost zagotavljanja informacij o stanovanjskih posojilih na podlagi tehnik vzorčenja.

(11)

Eden od ključnih dolgoročnih ciljev zbirke podatkov AnaCredit je uskladiti zahteve za poročanje in prakse izvajanja, vendar je treba zaradi raznolikosti sedanjih praks zbiranja podatkov na nekaterih področjih ohraniti prosto presojo NCB, na primer v zvezi z odločitvami NCB o odstopanjih za majhne rezidenčne poročevalske enote. Ta področja proste presoje NCB bi bilo treba ob vsaki prihodnji fazi ponovno oceniti, da se ugotovi, ali je mogoče doseči večjo usklajenost med sodelujočimi državami.

(12)

Z vidika obsega bi morala prva faza poročanja v okviru zbirke podatkov AnaCredit vključevati kredite, ki jih odobrijo kreditne institucije pravnim subjektom. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen kreditnih institucij, nosilci upravljanja sredstev in druge finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem, ter tuje podrejene družbe teh subjektov se lahko vključijo v dejansko poročevalsko populacijo v prihodnji fazi. Kar zadeva instrumente, se lahko obseg podrobnega poročanja razširi na izvedene finančne instrumente, druge terjatve, zunajbilančne postavke (kot so finančna poroštva) in kredite osebam, ki niso pravne osebe, tudi individualnim lastnikom. V prvi fazi ne bi smeli zbirati nobenih osebnih podatkov, kakor so opredeljeni v veljavnih pravilih o varstvu podatkov, tudi ne pri kreditih z več dolžniki, kjer so med dolžniki fizične osebe, ali kadar so fizične osebe povezane z instrumenti, ki se poročajo v zbirko podatkov AnaCredit. Če bi se obseg poročanja v prihodnjih fazah razširil na take osebne podatke, bi bilo treba zagotoviti varstvo pravic fizičnih oseb v zvezi z zbiranjem in obdelavo njihovih osebnih podatkov. Poleg tega lahko prihodnje faze vsebujejo zahteve za poročanje na konsolidirani podlagi. Pri vsaki razširitvi poročevalske populacije bi bilo treba upoštevati pravico NCB, da majhnim poročevalskim enotam odobrijo odstopanja, in odločitev o taki razširitvi bi bilo treba sprejeti najmanj dve leti pred uvedbo, da se poročevalskim enotam in NCB zagotovi dovolj časa za izvedbo.

(13)

V pripravah na prihodnje faze bi morali razširitev poročevalske populacije in uvedba dodatnih zahtev za poročanje temeljiti na analizi Odbora ESCB za statistiko, pri čemer je treba upoštevati potrebe uporabnikov, ocenjene stroške poročevalskih enot in NCB, gibanja na trgu ter izkušnje, pridobljene v pripravah na prvo fazo.

(14)

Pri opredelitvi zahtev za poročanje podatkov o kreditih je treba upoštevati načelo sorazmernosti, da se zlasti majhnim poročevalskim enotam, ki imajo manjšo skupno kreditno izpostavljenost, ne naloži neupravičeno breme poročanja. Iz istega razloga bi morale NCB imeti pravico, da odobrijo odstopanja majhnim poročevalskim enotam.

(15)

NCB bi bilo treba za zagotovitev učinkovitega poročanja in ustrezne interoperabilnosti z drugimi sedanjimi ali novimi okviri za poročanje omogočiti, da zbirajo informacije, ki jih je treba poslati ECB, v širšem nacionalnem okviru za poročanje in razširijo poročanje podatkov o kreditih prek obsega, ki je določen v tej uredbi, za svoje zakonite namene v skladu z zadevnim nacionalnim pravom.

(16)

NCB bi bilo treba omogočiti, da za prispevanje v zbirko podatkov AnaCredit uporabijo svoje zbirke podatkov, podatke, ki jih prejmejo od poročevalskih enot, in katere koli druge vire, vključno z ustreznimi zbirkami referenčnih podatkov. NCB bi morale imeti možnost proste presoje pri odločanju o tem, ali sklenejo sporazume o sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi, pristojnimi nacionalnimi organi za nadzor poročevalskih enot ali katerimi koli drugimi nacionalnimi organi, dokler zagotovljeni podatki izpolnjujejo standarde kakovosti, določene v tej uredbi. Ker sedaj veljajo različne nacionalne ureditve, in da se zmanjša breme poročanja po tej uredbi, se spodbuja uspešno in učinkovito sodelovanje z nacionalnimi statističnimi uradi, pristojnimi nacionalnimi organi in drugimi nacionalnimi organi.

(17)

Okvir za zbiranje podatkov o kreditih bi bilo treba oblikovati s ciljem, da se zagotovi interoperabilnost s centralnimi registri kreditov in drugimi ustreznimi nizi podatkov o kreditih, ki jih vzpostavijo subjekti javnega sektorja, vključno z zbirkami podatkov o statistiki vrednostnih papirjev ter registrom institucij in povezanih družb ESCB.

(18)

NCB bi bilo treba omogočiti, da uporabijo večnamenski skupni niz analitičnih podrobnih podatkov o kreditih za vzpostavitev povratnih tokov informacij do poročevalskih enot ali za obogatitev sedanjih povratnih tokov informacij in drugih informacijskih storitev od centralnih registrov kreditov do poročevalskih enot. Ti povratni tokovi informacij bodo povečali prispevek ESCB k stabilnosti finančnega sistema skladno z njegovim zakonitim mandatom v skladu s členom 127(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Povratni tokovi informacij bodo poročevalskim enotam zagotovili širšo podlago za ocenjevanje kreditne sposobnosti, zlasti v zvezi s čezmejnimi dolžniki, ter omogočili uskladitev opredelitev in atributov podatkov v njihovih praksah posojanja. Izboljšali bodo upravljanje kreditnega tveganja pri kreditnih institucijah in drugih posojilodajalcih. Zlasti bodo kreditnim institucijam v pomoč pri izogibanju čezmernemu zanašanju na zunanje bonitetne ocene pri ocenjevanju kreditne sposobnosti. Pri povratnem toku informacij bi bilo treba slediti dobri praksi in zagotoviti minimalne standarde kakovosti podatkov. Podniz analitičnih podatkov o kreditih, ki se lahko izmenjuje med NCB za potrebe povratnih tokov informacij, bi bilo treba opredeliti ob upoštevanju stopnje zaupnosti, ki je značilna za zadevne atribute podatkov, in ustreznih zahtev za varstvo zaupnosti ter časa, ki je potreben za izvedbo. Dodatne podrobnosti glede obsega in izvajanja povratnih tokov informacij se lahko določijo v ločenem pravnem aktu in NCB lahko na podlagi veljavnih pravnih okvirov sklenejo memorandume o soglasju glede sodelovanja pri povratnih tokovih informacij. Medtem ko nekatere NCB, ki upravljajo centralne registre kreditov, med seboj že izmenjujejo podrobne podatke o čezmejnih kreditih in kreditnem tveganju na dvostranski podlagi (5), druge morda iz pravnih razlogov potrebujejo nekaj časa za uvedbo čezmejne izmenjave informacij, da bi te podatke posredovale finančnim institucijam, ki jim poročajo. Pri zasnovi in izvedbi povratnih tokov informacij bi bilo treba upoštevati nacionalne zakonske določbe o ravnanju z zaupnimi statističnimi informacijami.

(19)

Za namene te uredbe bi bilo treba uporabljati standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, kakor so določeni v členih 8 do 8c Uredbe (ES) št. 2533/98.

(20)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, ki jih opredeljujejo ali nalagajo uredbe ali sklepi ECB. To pooblastilo za naložitev sankcij je neodvisno od pravice NCB, da sankcionirajo poročevalske enote, ki ne izpolnjujejo obveznosti statističnega poročanja ali drugih obveznosti poročanja, ki veljajo zanje po ustreznem nacionalnem pravnem okviru.

(21)

Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvedbo tehničnih sprememb prilog k tej uredbi, pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah. Ta postopek mora omogočati, da se upoštevajo stališča Odbora ESCB za statistiko.

(22)

Člen 5 Statuta ESCB skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji pomeni obveznost, da se na nacionalni ravni pripravijo in izvajajo vsi ukrepi, ki jih države članice, katerih valuta ni euro, štejejo za ustrezne: (a) za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in (b) za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko te države članice postanejo države članice, katerih valuta je euro.

(23)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v zbiranje podatkov o kreditih v skladu s pravnim okvirom EMN –