|
+Člen 11 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela ---+Article 11 1. ---+Article 11 2. ---+Article 11 3. ---+Article 11 4. ---+Article 11 5. ---+Article 11 6. ---+Article 11 7. |
Člen 11 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modelaČlen 11 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela 1. Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, za vsak model za vrednotenje (v nadaljnjem besedilu: posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela) ocenijo tako, da upoštevajo tveganje, povezano z uporabo modela za vrednotenje, do katerega pride zaradi morebitnega obstoja vrste različnih modelov ali umeritev modela, ki jih uporabljajo udeleženci na trgu, in pomanjkanja fiksne izstopne cene za določen produkt, ki se vrednoti. Institucije ne upoštevajo tveganja, povezanega z uporabo modela za vrednotenje, do katerega pride zaradi umerjanja tržnih parametrov, ki se zajamejo v skladu s členom 9. 2. Dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se izračuna z enim od pristopom iz odstavkov 3 in 4. 3. Če je mogoče, institucije dodatno prilagoditev za tveganje, povezano z uporabo modela, izračunajo tako, da določijo razpon verjetnih vrednotenj, ki izhajajo iz alternativnih ustreznih pristopov modeliranja in umeritve. V tem primeru institucije ocenijo točko znotraj dobljenega razpona vrednotenj, pri kateri so 90-odstotno prepričane, da lahko iz izpostavljenosti vrednotenja izstopijo po enaki ali boljši ceni. 4. Če institucije ne morejo uporabiti pristopa iz odstavka 3, za oceno dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, uporabijo pristop na podlagi strokovnega mnenja. 5. Pristop na podlagi strokovnega mnenja upošteva vse naslednje elemente:
(a)
kompleksnost produktov, ki so relevantni za model;
(b)
raznolikost možnih matematičnih pristopov in parametrov modela, če ti parametri modela niso povezani s tržnimi spremenljivkami;
(c)
stopnjo, do katere je trg za zadevne produkte „enosmeren“;
(d)
obstoj tveganj, pred katerimi se ne da zavarovati, pri zadevnih produktih;
(e)
ustreznost modela za zajem obnašanja izplačil produktov v portfelju. Institucije pristojne organe obvestijo o modelih, za katere se uporablja ta pristop, in metodologiji, uporabljeni za določanje dodatne prilagoditve vrednosti. 6. Če institucije uporabljajo metodo iz odstavka 4, se preudarnost metode potrdi enkrat letno s primerjanjem naslednjih elementov:
(a)
izračunanih dodatnih prilagoditev vrednosti z uporabo metode iz odstavka 4, če je bila uporabljena na pomembnem vzorcu modelov za vrednotenje, za katere institucija uporablja metodo iz odstavka 3, ter
(b)
dodatnih prilagoditev vrednosti po metodi iz odstavka 3 za isti vzorec modelov za vrednotenje. 7. Institucije skupne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije izračunajo tako, da za posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, uporabijo formulo za metodo 1 ali metodo 2, ki sta določeni v Prilogi. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|