+POGLAVJE III TEMELJNI PRISTOP ZA DOLOČANJE DODATNIH PRILAGODITEV VREDNOSTI
---+Člen 7 Pregled temeljnega pristopa
------+Article 7 1.
------+Article 7 2.
---+Člen 8 Splošne določbe za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti po temeljnem pristopu
------+Article 8 1.
------+Article 8 2.
------+Article 8 3.
------+Article 8 4.
---+Člen 9 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen
------+Article 9 1.
------+Article 9 2.
------+Article 9 3.
------+Article 9 4.
------+Article 9 5.
------+Article 9 6.
---+Člen 10 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij
------+Article 10 1.
------+Article 10 2.
------+Article 10 3.
------+Article 10 4.
------+Article 10 5.
------+Article 10 6.
------+Article 10 7.
---+Člen 11 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela
------+Article 11 1.
------+Article 11 2.
------+Article 11 3.
------+Article 11 4.
------+Article 11 5.
------+Article 11 6.
------+Article 11 7.
---+Člen 12 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nerealizirane kreditne razmike
------+Article 12 1.
------+Article 12 2.
---+Člen 13 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja
------+Article 13 1.
------+Article 13 2.
---+Člen 14 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracijo pozicij
------+Article 14 1.
------+Article 14 2.
------+Article 14 3.
---+Člen 15 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za prihodnje administrativne stroške
------+Article 15 1.
------+Article 15 2.
------+Article 15 3.
------+Article 15 4.
---+Člen 16 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za predčasno zapiranje pozicij
---+Člen 17 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za operativno tveganje
------+Article 17 1.
------+Article 17 2.
------+Article 17 3.
|
POGLAVJE III TEMELJNI PRISTOP ZA DOLOČANJE DODATNIH PRILAGODITEV VREDNOSTI
POGLAVJE III TEMELJNI PRISTOP ZA DOLOČANJE DODATNIH PRILAGODITEV VREDNOSTI
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 7 Pregled temeljnega pristopa
|
Člen 7 Pregled temeljnega pristopa 1. Institucije dodatne prilagoditve vrednosti po temeljnem pristopu izračunajo z naslednjim postopkom v dveh korakih:
(a)
institucije dodatne prilagoditve vrednosti za vsako od kategorij, navedenih v odstavkih 10 in 11 člena 105 Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije), izračunajo v skladu z odstavkom 2 tega člena;
(b)
nato seštejejo zneske, izračunane v točki (a), za vsako dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije, da dobijo skupne dodatne prilagoditve vrednosti za namene iz člena 1.
2. Za namene iz točke (a) odstavka 1 institucije dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije izračunajo na enega od naslednjih načinov:
(a)
v skladu s členi 9 do 17;
(b)
če uporaba členov 9 do 17 za določene pozicije ni mogoča, v skladu z nadomestnim pristopom, pri čemer določijo povezane finančne instrumente in izračunajo dodatno prilagoditev vrednosti kot vsoto naslednjih elementov:
(i)
100 % čistega nerealiziranega dobička od povezanih finančnih instrumentov;
(ii)
10 % teoretične vrednosti povezanih finančnih instrumentov v primeru izvedenih finančnih instrumentov;
(iii)
25 % absolutne vrednosti razlike med pošteno vrednostjo in nerealiziranim dobičkom, kot je določen v točki (i), od povezanih finančnih instrumentov v primeru neizvedenih finančnih instrumentov.
Za namene iz točke (b)(i) „nerealizirani dobiček“ pomeni pozitivno spremembo poštene vrednosti od sklenitve posla, določeno po načelu „prvi noter, prvi ven“.
|
|
Člen 8 Splošne določbe za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti po temeljnem pristopu
|
Člen 8 Splošne določbe za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti po temeljnem pristopu 1. Za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, pri katerih sprememba računovodske vrednosti delno vpliva ali ne vpliva na navadni lastniški temeljni kapital, se dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo samo na podlagi deleža spremembe računovodske vrednosti, ki vpliva na navadni lastniški temeljni kapital. 2. V zvezi z dodatnimi prilagoditvami vrednosti na ravni kategorije v členih 14 do 17 si institucije prizadevajo za doseganje ravni gotovosti preudarne vrednosti, ki je enaka tisti iz členov 9 do 13. 3. Dodatne prilagoditve vrednosti se obravnavajo kot presežek prilagoditev vrednosti, potrebnih za doseganje opredeljene preudarne vrednosti, nad vsako prilagoditvijo, uporabljeno pri pošteni vrednosti institucije, za katero se ugotovi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti. Če za prilagoditev, uporabljeno pri pošteni vrednosti institucije, ni mogoče ugotoviti, ali obravnava določeno kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti na ravni, na kateri se izračunajo zadevne dodatne prilagoditve vrednosti, se ta prilagoditev ne vključi v izračun dodatnih prilagoditev vrednosti. 4. Dodatne prilagoditve vrednosti so vedno pozitivne, vključno z ravnjo izpostavljenosti vrednotenja in ravnjo kategorije, in sicer pred in po združevanju.
|
|
Člen 9 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen
|
Člen 9 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen 1. Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen se izračunajo na ravni izpostavljenosti vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen). 2. Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen se ocenijo z vrednostjo nič samo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a)
institucija ima trdne dokaze o ceni, po kateri se trguje, za izpostavljenost vrednotenja ali pa je ceno mogoče ugotoviti iz zanesljivih podatkov, ki temeljijo na dvosmernem likvidnem trgu, kot je opisano v drugem pododstavku člena 338(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(b)
viri tržnih podatkov iz člena 3(2) ne kažejo pomembne negotovosti pri vrednotenju.
3. Če ni mogoče dokazati, da je dodatna prilagoditev vrednosti za izpostavljenost vrednotenja enaka nič, institucije pri oceni dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen uporabijo vire iz člena 3. V tem primeru se izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen izvede, kot je opisano v odstavkih 4 in 5. 4. Institucije izračunajo dodatne prilagoditve vrednosti za izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsemi vhodnimi podatki vrednotenja, uporabljenimi v zadevnem modelu za vrednotenje.
(a)
Raven razdrobljenosti, na kateri se ocenijo navedene dodatne prilagoditve vrednosti, je ena od naslednjih:
(i)
v primeru razčlenitve vsi vhodni podatki vrednotenja, potrebni za izračun izstopne cene za pozicijo vrednotenja;
▼C1
(b)
Vsak vhodni podatek vrednotenja iz točke (a)(i) se obravnava ločeno. Če vhodne podatke vrednotenja sestavlja matrika parametrov, se dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo na podlagi izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsakim parametrom v tej matriki. Če se vhodni podatki vrednotenja ne nanašajo na instrumente, ki so namenjeni trgovanju, lahko institucije vhodne podatke vrednotenja in povezano izpostavljenost vrednotenja povežejo z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju na trgu. Institucije lahko število parametrov vhodnih podatkov vrednotenja za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti zmanjšajo tako, da uporabijo ustrezno metodologijo, če zmanjšani parametri izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
(i)
skupna vrednost zmanjšane izpostavljenosti vrednotenja je enaka kot skupna vrednost prvotne izpostavljenosti vrednotenja;
(ii)
zmanjšan niz parametrov se lahko poveže z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju;
(iii)
razmerje med spodaj opredeljeno stopnjo variance 2 in spodaj opredeljeno stopnjo variance 1 na podlagi podatkov za preteklo obdobje zadnjih 100 trgovalnih dni je manj kot 0,1.
Za namene tega odstavka „stopnja variance 1“ pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja in „stopnja variance 2“ pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja, zmanjšane za izpostavljenost vrednotenja na podlagi zmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja.
(c)
Če se za izračun dodatne prilagoditve vrednosti uporablja zmanjšano število parametrov, neodvisna nadzorna služba za potrebe določanja, ali so izpolnjena merila iz točke (b), vsaj enkrat letno pregleda metodologijo pobota in notranjo validacijo.
▼B
5. Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen se določijo, kot sledi:
(a)
če obstaja dovolj podatkov za oblikovanje razpona verjetnih vrednosti za vhodne podatke vrednotenja:
(i)
za vhodne podatke vrednotenja, pri katerih razpon verjetnih vrednosti temelji na izstopnih cenah, institucije ocenijo točko znotraj razpona, pri kateri so 90-odstotno gotove, da bi lahko pri izstopu iz izpostavljenosti vrednotenja dosegle takšno ali boljšo ceno;
(ii)
za vhodne podatke vrednotenja, pri katerih se razpon verjetnih vrednosti oblikuje iz srednjih tržnih cen, institucije ocenijo točko znotraj razpona, pri kateri so 90-odstotno prepričane, da bi bila srednja vrednost, ki jo bi lahko dosegle pri izstopu iz izpostavljenosti vrednotenja, enaka ali boljša od navedene cene;
(b)
če ni dovolj podatkov za oblikovanje verjetnega razpona vrednosti za vhodne podatke vrednotenja, institucije uporabijo pristop na podlagi strokovnega mnenja, ki uporablja razpoložljive kvalitativne in kvantitativne podatke, da bi dosegle raven gotovosti pri preudarni vrednosti vhodnih podatkov vrednotenja, ki je enakovredna ciljni ravni iz točke (a). Institucije pristojne organe obvestijo o izpostavljenosti vrednotenja, za katero se uporabi ta pristop, in metodologiji, uporabljeni za določitev dodatne prilagoditve vrednosti;
(c)
institucije dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen izračunajo na podlagi naslednjih pristopov:
(i)
uporabijo razliko med vrednostmi vhodnih podatkov vrednotenja, ocenjenimi v skladu s točko (a) ali točko (b), in vrednostmi vhodnih podatkov vrednotenja, uporabljenimi za izračun poštene vrednosti izpostavljenosti vrednotenja vsake pozicije vrednotenja;
(ii)
združijo vrednosti vhodnih podatkov vrednotenja, ocenjene v skladu s točko (a) ali točko (b), in prevrednotijo pozicije vrednotenja na podlagi teh vrednosti. Institucije nato vzamejo razliko med prevrednotenimi pozicijami in pozicijami, merjenimi po pošteni vrednosti.
6. Institucije skupne dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen na ravni kategorije izračunajo tako, da za posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen uporabijo formulo za metodo 1 ali metodo 2, ki sta določeni v Prilogi.
|
|
Člen 10 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij
|
Člen 10 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij 1. Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij se izračunajo na ravni izpostavljenosti vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij) 2. Če institucija dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen za izpostavljenost vrednotenja izračuna na podlagi izstopne cene, se vrednost dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij lahko oceni kot nič. 3. Če institucija uporabi odstopanje iz odstavka 5 člena 105 Uredbe (EU) št. 575/2013, se vrednost dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij lahko oceni kot nič pod pogojem, da institucija dokaže, da je 90-odstotno gotova, da obstaja zadostna likvidnost za podporo izstopu povezanih izpostavljenosti vrednotenja po srednji tržni ceni. 4. Če ni mogoče dokazati, da je vrednost dodatne prilagoditve za stroške zapiranja pozicij za izpostavljenost vrednotenja enaka nič, institucije uporabijo vire podatkov iz člena 3. V tem primeru se izračun dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij izvede, kot je opisano v odstavkih 5 in 6 tega člena. 5. Institucije izračunajo dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij za izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsemi vhodnimi podatki vrednotenja, uporabljenimi v zadevnem modelu za vrednotenje.
(a)
Raven razdrobljenosti, na kateri se ocenijo navedene dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij, je ena od naslednjih:
(i)
v primeru razčlenitve vsi vhodni podatki vrednotenja, potrebni za izračun izstopne cene za pozicijo vrednotenja;
(b)
Vsak vhodni podatek vrednotenja iz točke (a)(i) se obravnava ločeno. Če vhodne podatke vrednotenja sestavlja matrika parametrov, institucije dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij ocenijo na podlagi izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsakim parametrom v tej matriki. Če se vhodni podatki vrednotenja ne nanašajo na instrumente, ki so namenjeni trgovanju, institucije vhodne podatke vrednotenja in povezano izpostavljenost vrednotenja izrecno povežejo z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju. Institucije lahko število parametrov vhodnih podatkov vrednotenja za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti zmanjšajo tako, da uporabijo ustrezno metodologijo, če zmanjšani parametri izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
(i)
skupna vrednost zmanjšane izpostavljenosti vrednotenja je enaka kot skupna vrednost prvotne izpostavljenosti vrednotenja;
(ii)
zmanjšan niz parametrov se lahko poveže z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju;
(iii)
razmerje med stopnjo variance 2 in stopnjo variance 1 na podlagi podatkov za preteklo obdobje zadnjih 100 trgovalnih dni je manj kot 0,1.
Za namene tega odstavka stopnja variance 1 pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja in stopnja variance 2 pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja, zmanjšane za izpostavljenost vrednotenja na podlagi zmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja.
(c)
Če se za izračun dodatne prilagoditve vrednosti uporablja zmanjšano število parametrov, neodvisna nadzorna služba vsaj enkrat letno preveri in notranje ovrednoti, ali so izpolnjena merila iz točke (b).
6. Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij se določijo, kot sledi:
(a)
če obstaja dovolj podatkov za oblikovanje razpona verjetnih razmikov med prodajno in nakupno ceno za vhodne podatke vrednotenja, institucije ocenijo točko znotraj razpona, pri kateri so 90-odstotno gotove, da bi bil razmik, ki bi ga lahko dosegle pri izstopu iz izpostavljenosti vrednotenja, enak ali boljši od navedene cene;
(b)
če ni dovolj podatkov za oblikovanje verjetnega razpona razmikov med prodajno in nakupno ceno, institucije uporabijo pristop na podlagi strokovnega mnenja, ki uporablja razpoložljive kvalitativne in kvantitativne podatke, da bi dosegle raven gotovosti pri preudarni vrednosti, ki je enaka ciljni vrednosti, kadar je na voljo razpon verjetnih vrednosti. Institucije pristojne organe obvestijo o izpostavljenosti vrednotenja, za katero se uporabi ta pristop, in metodologiji, uporabljeni za določitev dodatne prilagoditve vrednosti;
(c)
institucije dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij izračunajo tako, da uporabijo 50 % ocenjenega razmika med prodajno in nakupno ceno, izračunanega v skladu s točko (a) ali točko (b), za izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vhodnimi podatki vrednotenja, opredeljenimi v odstavku 5.
7. Institucije skupne dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij na ravni kategorije izračunajo tako, da za posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij uporabijo formulo za metodo 1 ali metodo 2, ki sta določeni v Prilogi.
|
|
Člen 11 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela
|
Člen 11 Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela 1. Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, za vsak model za vrednotenje (v nadaljnjem besedilu: posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela) ocenijo tako, da upoštevajo tveganje, povezano z uporabo modela za vrednotenje, do katerega pride zaradi morebitnega obstoja vrste različnih modelov ali umeritev modela, ki jih uporabljajo udeleženci na trgu, in pomanjkanja fiksne izstopne cene za določen produkt, ki se vrednoti. Institucije ne upoštevajo tveganja, povezanega z uporabo modela za vrednotenje, do katerega pride zaradi umerjanja tržnih parametrov, ki se zajamejo v skladu s členom 9. 2. Dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se izračuna z enim od pristopom iz odstavkov 3 in 4. 3. Če je mogoče, institucije dodatno prilagoditev za tveganje, povezano z uporabo modela, izračunajo tako, da določijo razpon verjetnih vrednotenj, ki izhajajo iz alternativnih ustreznih pristopov modeliranja in umeritve. V tem primeru institucije ocenijo točko znotraj dobljenega razpona vrednotenj, pri kateri so 90-odstotno prepričane, da lahko iz izpostavljenosti vrednotenja izstopijo po enaki ali boljši ceni. 4. Če institucije ne morejo uporabiti pristopa iz odstavka 3, za oceno dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, uporabijo pristop na podlagi strokovnega mnenja. 5. Pristop na podlagi strokovnega mnenja upošteva vse naslednje elemente:
(a)
kompleksnost produktov, ki so relevantni za model;
(b)
raznolikost možnih matematičnih pristopov in parametrov modela, če ti parametri modela niso povezani s tržnimi spremenljivkami;
(c)
stopnjo, do katere je trg za zadevne produkte „enosmeren“;
(d)
obstoj tveganj, pred katerimi se ne da zavarovati, pri zadevnih produktih;
(e)
ustreznost modela za zajem obnašanja izplačil produktov v portfelju.
Institucije pristojne organe obvestijo o modelih, za katere se uporablja ta pristop, in metodologiji, uporabljeni za določanje dodatne prilagoditve vrednosti. 6. Če institucije uporabljajo metodo iz odstavka 4, se preudarnost metode potrdi enkrat letno s primerjanjem naslednjih elementov:
(a)
izračunanih dodatnih prilagoditev vrednosti z uporabo metode iz odstavka 4, če je bila uporabljena na pomembnem vzorcu modelov za vrednotenje, za katere institucija uporablja metodo iz odstavka 3, ter
(b)
dodatnih prilagoditev vrednosti po metodi iz odstavka 3 za isti vzorec modelov za vrednotenje.
7. Institucije skupne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije izračunajo tako, da za posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, uporabijo formulo za metodo 1 ali metodo 2, ki sta določeni v Prilogi.
|
|
Člen 12 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nerealizirane kreditne razmike
|
Člen 12 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nerealizirane kreditne razmike 1. Institucije izračunajo dodatno prilagoditev vrednosti za nerealizirane kreditne razmike, da se odrazi negotovost pri vrednotenju za prilagoditev, ki je potrebna v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, in sicer za vključitev tekoče vrednosti pričakovanih izgub zaradi neplačila nasprotne stranke pri pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih. 2. Institucije element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi z nestabilnostjo tržnih cen vključijo v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen. Element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi z nestabilnostjo stroškov zapiranja pozicij se vključi v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij. Element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi s tveganjem, povezanim z uporabo modela, se vključi v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela.
|
|
Člen 13 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja
|
Člen 13 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja 1. Institucije izračunajo dodatno prilagoditev vrednosti za stroške investiranja in financiranja, da se odrazi negotovost pri vrednotenju pri stroških financiranja, uporabljena pri ocenjevanju izstopne cene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom. 2. Institucije element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi z nestabilnostjo tržnih cen vključijo v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen. Element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi z nestabilnostjo stroškov zapiranja pozicij se vključi v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij. Element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi s tveganjem, povezanim z uporabo modela, se vključi v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela.
|
|
Člen 14 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracijo pozicij
|
Člen 14 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracijo pozicij 1. Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij za koncentrirane pozicije vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij) ocenijo tako, da uporabijo naslednji pristop v treh korakih:
(a)
določijo koncentrirane pozicije vrednotenja;
(b)
za vsako določeno koncentrirano pozicijo vrednotenja ocenijo preudarno izstopno obdobje, če tržna cena, ki velja za velikost pozicije vrednotenja, ni na voljo;
(c)
če je preudarno izstopno obdobje daljše od 10 dni, ocenijo dodatno prilagoditev vrednosti ob upoštevanju nestanovitnosti vhodnih podatkov vrednotenja, nestanovitnosti razpona med prodajnim in nakupnim tečajem in vpliva hipotetične izhodne strategije na tržne cene.
2. Pri določanju koncentriranih pozicij vrednotenja za namene iz točke (a) odstavka 1 se upoštevajo vsi naslednji elementi:
(a)
velikost vseh pozicij vrednotenja glede na likvidnost povezanega trga;
(b)
sposobnost institucije za trgovanje na navedenem trgu;
(c)
povprečni dnevni obseg trga in običajni dnevni obseg trgovanja institucije.
Institucije vzpostavijo in evidentirajo metodologijo, uporabljeno za določanje koncentriranih pozicij vrednotenja, za katere se izračuna dodatna prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij.
3. Institucije skupno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije za dodano prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij izračunajo kot vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij.
|
|
Člen 15 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za prihodnje administrativne stroške
|
Člen 15 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za prihodnje administrativne stroške 1. Če institucija izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen in stroške zapiranja pozicij za izpostavljenost vrednotenja, ki pomenijo popoln izstop iz izpostavljenosti, lahko oceni, da je dodatna prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške enaka nič. 2. Če ni mogoče dokazati, da je dodatna prilagoditev vrednosti za izpostavljenost vrednotenja enaka nič v skladu z odstavkom 1, institucije dodatno prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške) izračunajo ob upoštevanju administrativnih stroškov in prihodnjih stroškov varovanja v pričakovanem obdobju trajanja izpostavljenosti vrednotenja, za katere se ne uporablja neposredna izstopna cena za dodatno prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške, diskontirana s stopnjo, ki je približek netvegane stopnje. 3. Za namene odstavka 2 prihodnji administrativni stroški vključujejo vse presežne stroške zaposlenih in fiksne stroške, ki bodo verjetno nastali pri upravljanju portfelja, ti stroški pa se lahko znižajo, če se zmanjša velikost portfelja. 4. Institucije skupno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije za dodatno prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške izračunajo kot vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške.
|
|
Člen 16 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za predčasno zapiranje pozicij
|
Člen 16 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za predčasno zapiranje pozicij Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za predčasno zapiranje pozicij ocenijo ob upoštevanju potencialnih izgub zaradi nepogodbene predčasne prekinitve trgovskih poslov s strankami. Dodatna prilagoditev vrednosti za predčasno zapiranje pozicij se izračuna ob upoštevanju odstotka trgovskih poslov s strankami, ki so bili v preteklosti predčasno prekinjeni, in izgub, ki nastanejo v teh primerih.
|
|
Člen 17 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za operativno tveganje
|
Člen 17 Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za operativno tveganje 1. Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za operativno tveganje ocenijo z oceno potencialnih izgub, ki lahko nastanejo kot posledica operativnega tveganja, povezanega s postopki vrednotenja. Ta ocena vključuje oceno pozicij vrednotenja, ki se določijo kot tvegane med postopkom utemeljitve bilance stanja, vključno s tistimi zaradi pravnih sporov. 2. Če institucija uporabi napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, kot je določen v poglavju 4 naslova III dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko sporoči, da je dodatna prilagoditev vrednosti za operativno tveganje enaka nič pod pogojem, da dokaže, da je operativno tveganje v povezavi s postopki vrednotenja, kot je določeno v skladu z odstavkom 1, v celoti zajeto v izračunu po naprednem pristopu za merjenje. 3. V drugih primerih, razen tistih, navedenih v odstavku 2, institucija izračuna dodatno prilagoditev vrednosti za operativno tveganje v višini 10 % vsote združene dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije za nestabilnost tržnih cen in stroške zapiranja pozicij.
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
- Builddate: 26.06.2020 00:00:00 -Doknr: CELEX:32016R0101
- EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.
DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.
|