TITLE II DETERMINATION OF THE LEGISLATION APPLICABLE

Člen 14

Podrobnosti v zvezi s členoma 12 in 13 osnovne uredbe

1.  Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe „oseba, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja dejavnosti, in jo ta delodajalec napoti v drugo državo članico“ pomeni tudi osebo, ki se jo zaposli z namenom, da bo napotena v drugo državo članico, če za zadevno osebo takoj pred začetkom njene zaposlitve že velja zakonodaja države članice, v kateri ima njen delodajalec sedež.

2.  Za uporabo člena 12(1) osnovne uredbe se besede „ki tam običajno opravlja dejavnosti“ nanašajo na delodajalca, ki običajno opravlja znaten del dejavnosti, ne le notranjih upravljavskih dejavnosti, na ozemlju države članice, v kateri ima sedež, ob upoštevanju vseh meril za opredelitev dejavnosti, ki jih opravlja zadevno podjetje. Ta merila morajo ustrezati posebnim značilnostim vsakega delodajalca in resničnemu značaju dejavnosti, ki jih opravlja.

3.  Za uporabo člena 12(2) osnovne uredbe se besede „ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe“ nanašajo na osebo, ki navadno znaten del dejavnosti opravlja na ozemlju države članice, v kateri ima sedež. Nujno je zlasti, da je ta oseba opravljala svojo dejavnost že nekaj časa pred datumom, ko želi izkoristiti določbe navedenega člena, in da v dobi, ko v drugi državi članici začasno opravljala dejavnost, v državi članici, v kateri ima sedež, še naprej izpolnjuje zahteve za opravljanje svoje dejavnosti, da bo ob vrnitvi z njo lahko nadaljevala.

4.  Za namene uporabe člena 12(2) osnovne uredbe je merilo za ugotavljanje, ali je dejavnost, ki jo samozaposlena oseba namerava opravljati v drugi državi članici, „podobna“ običajno izvajani dejavnosti samozaposlene osebe, dejanski značaj dejavnosti in ne morebitna opredelitev te zaposlitvene ali dejavnosti samozaposlene osebe, ki bi jo določila druga država članica.

▼M2

5.  Za namene uporabe člena 13(1) osnovne uredbe oseba, ki „običajno opravlja dejavnost zaposlene osebe v dveh ali več državah članicah“, pomeni osebo, ki hkrati ali izmenično za isto podjetje ali delodajalca ali za različna podjetja ali delodajalce opravlja eno ali več ločenih dejavnosti v dveh ali več državah članicah.

▼M2

5a.  Za namene uporabe naslova II osnovne uredbe „statutarni sedež ali poslovna enota“ pomeni statutarni sedež ali poslovno enoto, kjer se sprejemajo ključne odločitve podjetja in kjer se opravljajo naloge njegove glavne uprave.

Za namene člena 13(1) osnovne uredbe za zaposlenega člana letalske posadke ali kabinskega osebja, ki običajno opravlja potniške ali tovorne storitve v zračnem prometu v dveh ali več državah članicah, velja zakonodaja države članice, v kateri je domača baza, kakor je opredeljena v Prilogi III k Uredbi Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva ( 1 ).

5b.  Postranske dejavnosti se pri določitvi zakonodaje, ki se uporablja po členu 13 osnovne uredbe, ne upoštevajo. Za vse primere iz tega člena se uporablja člen 16 izvedbene uredbe.

▼B

6.  Za uporabo člena 13(2) osnovne uredbe „oseba, ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe v dveh ali več državah članicah“ pomeni zlasti osebo, ki hkrati ali izmenično opravlja eno ali več ločenih dejavnosti samozaposlene osebe v dveh ali več državah članicah, ne glede na značaj teh dejavnosti.

7.  Za razlikovanje med dejavnostmi iz odstavkov 5 in 6 od opisa iz člena 12(1) in (2) osnovne uredbe je odločilno trajanje dejavnosti v eni ali več drugih državah članicah (ali je dejavnost stalna ali ad hoc ali začasna). Za te namene se presodijo vsa ustrezna dejstva, v primeru zaposlenih oseb zlasti kraj dela, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.

8.  Za namene uporabe člena 13(1) in (2) osnovne uredbe „znaten del zaposlitvene ali samozaposlitvene dejavnosti“, ki se izvaja v državi članici, pomeni, da se tam izvaja količinsko znaten del vseh dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, ki pa ni nujno glavni del teh dejavnosti.

Za določitev, ali se znaten del dejavnosti izvaja v državi članici, se upoštevajo naslednja okvirna merila:

Če je delež, ugotovljen med splošno presojo, nižji od 25 %, je to indikator, da se znaten del dejavnosti ne izvaja v zadevni državi članici.

9.  Za namene uporabe člena 13(2)(b) osnovne uredbe se „središče interesa“ dejavnosti samozaposlene osebe določi ob upoštevanju vseh elementov poklicne dejavnosti te osebe, zlasti kraja, v katerem je stalni sedež dejavnosti zadevne osebe, običajnega značaja ali trajanja izvajanih dejavnosti, števila opravljenih storitev in namena zadevne osebe, kot je razviden iz vseh okoliščin.

10.  Za določitev zakonodaje, ki se uporablja v skladu z odstavkoma 8 in 9, zadevni nosilci upoštevajo stanje, predvideno za naslednjih 12 koledarskih mesecev.

11.  Če zadevna oseba svojo zaposlitveno dejavnost opravlja v dveh ali več državah članicah v imenu delodajalca, ki ima sedež izven Unije, in če ta oseba stalno prebiva v državi članici, ne da bi tam opravljala znaten del dejavnosti, zanjo velja zakonodaja države članice stalnega prebivališča.

Člen 15

Postopki za uporabo člena 11(3)(b) in (d), člena 11(4) in člena 12 osnovne uredbe (o obveščanju zadevnih nosilcev)

1.  Če v členu 16 izvedbene uredbe ni določeno drugače, delodajalec oziroma zadevna oseba sama, če ne opravlja dejavnosti kot zaposlena oseba, obvesti pristojnega nosilca v državi članici, katere zakonodaja se uporablja, o osebi, ki opravlja svojo dejavnost v državi članici, ki ni pristojna država članica v skladu z naslovom II osnovne uredbe; če je le mogoče, se o tem obvešča vnaprej. ►M2  Ta nosilec izda zadevni osebi potrdilo iz člena 19(2) izvedbene uredbe in nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ države članice, v kateri se opravlja dejavnost, nemudoma da na voljo informacije o zakonodaji, ki se v skladu s členom 11(3)(b) ali členom 12 osnovne uredbe uporablja za to osebo. ◄

2.  Odstavek 1 se smiselno uporablja za osebe, ki jih zajema člen 11(3)(d) osnovne uredbe.

3.  Delodajalec v smislu člena 11(4) osnovne uredbe, ki ima zaposleno osebo na krovu plovila, ki pluje pod zastavo druge države članice, o tem obvesti pristojnega nosilca v državi članici, katere zakonodaja se uporablja; če je le mogoče, se o tem obvešča vnaprej. Ta nosilec da informacije v zvezi z zakonodajo, ki se v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe uporablja za zadevno osebo, brez odlašanja na voljo nosilcu, ki ga imenuje pristojni organ države članice, pod zastavo katerega pluje plovilo, na katerem bo delavec opravljal dejavnost.

Člen 16

Postopek za uporabo člena 13 osnovne uredbe

1.  Oseba, ki svoje dejavnosti opravlja v dveh ali več državah članicah, o tem obvesti nosilca, ki ga je imenoval pristojni organ v državi članici stalnega prebivališča.

2.  Imenovani nosilec kraja stalnega prebivališča brez odlašanja določi zakonodajo, ki se uporablja za zadevno osebo, ob upoštevanju člena 13 osnovne uredbe in člena 14 izvedbene uredbe. Ta prva določitev je začasna. Nosilec o tej začasni določitvi obvesti imenovane nosilce vseh držav članic, v katerih se dejavnost opravlja.

3.  Začasna določitev zakonodaje, ki se uporablja, kot določa odstavek 2, postane dokončna v dveh mesecih potem, ko so bili nosilci, ki so jih imenovali pristojni organi zadevne države članice, v skladu z odstavkom 2 o njej obveščeni, razen če je zakonodaja že dokončno določena na podlagi odstavka 4 ali če vsaj eden izmed zadevnih nosilcev do konca tega dvomesečnega roka obvesti nosilca, ki ga je imenoval pristojni organ države članice stalnega prebivališča, da zaenkrat ne more sprejeti določitve ali da ima o tem drugačno stališče.

4.  Kadar obstaja negotovost glede določitve zakonodaje, ki naj se uporablja, in morajo zato nosilci ali organi dveh ali več držav članic vzpostaviti stike, se na zahtevo enega ali več nosilcev, ki so jih imenovali pristojni organi zadevnih držav članic, ali pristojnih organov samih zakonodaja, ki naj se uporablja za zadevno osebo, določi sporazumno ob upoštevanju člena 13 osnovne uredbe in ustreznih določb člena 14 izvedbene uredbe.

Če se stališča zadevnih nosilcev ali pristojnih organov razlikujejo, se ti organi skušajo dogovoriti v skladu z zgoraj določenimi pogoji, pri čemer se uporablja člen 6 izvedbene uredbe.

5.  Pristojni nosilec države članice, za zakonodajo katere se določi, da se začasno ali dokončno uporablja, o tej odločitvi brez odlašanja obvesti zadevno osebo.

6.  Če zadevna oseba ne zagotovi informacij iz odstavka 1, se ta člen uporablja na pobudo nosilca, ki ga imenuje pristojni organ v državi članici stalnega prebivališča, takoj ko ta izve za okoliščine navedene osebe, morda prek drugega zadevnega nosilca.

Člen 17

Postopek za uporabo člena 15 osnovne uredbe

Pogodbeno osebje Evropskih skupnosti izkoristi pravico do izbire iz člena 15 osnovne uredbe ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Organ, pooblaščen za sklepanje pogodbe, obvesti imenovanega nosilca države članice, za katere zakonodajo se je odločil pogodbeni uslužbenec Evropskih skupnosti.

Člen 18

Postopek za uporabo člena 16 osnovne uredbe

Delodajalec ali zadevna oseba zahtevo za uporabo izjem od členov 11 do 15 osnovne uredbe predloži – če je le mogoče vnaprej – pristojnemu organu ali organu, ki ga pristojni organ imenuje, v državi članici, katere zakonodaja naj bi se uporabljala na zahtevo delavca ali zadevne osebe.

Člen 19

Obveščanje zadevnih oseb in delodajalcev

1.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se določi za uporabo na podlagi naslova II osnovne uredbe, zadevno osebo in po potrebi tudi njenega (njene) delodajalca(-ce) obvesti o obveznostih, določenih s to zakonodajo. Za izpolnitev formalnosti, ki jih narekuje ta zakonodaja, jim nudi potrebno pomoč.

2.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja v skladu z določbo iz naslova II osnovne uredbe, na zahtevo zadevne osebe ali delodajalca potrdi uporabo te zakonodaje ter po potrebi navede datum, do katerega se uporablja, in pod kakšnimi pogoji.

Člen 20

Sodelovanje med nosilci

1.  Zadevni nosilci pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se na podlagi naslova II osnovne uredbe uporablja za osebo, sporočijo potrebne informacije za določitev datuma, ko naj se ta zakonodaja začne uporabljati, in prispevkov, ki so jih ta oseba in njen(-i) delodajalec(-lci) dolžni plačati po tej zakonodaji.

2.  Pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se na podlagi naslova II osnovne uredbe uporablja za določeno osebo, da informacije o datumu, s katerim se ta zakonodaja začne uporabljati, na voljo nosilcu, ki ga je imenoval pristojni organ države članice, katere zakonodaja je nazadnje veljala za to osebo.

Člen 21

Obveznosti delodajalca

1.  Delodajalec, ki ima svoj statutarni sedež ali poslovno enoto zunaj pristojne države članice, izpolnjuje vse obveznosti iz zakonodaje, ki se uporablja za njegove zaposlene delavce, zlasti obveznost plačevanja prispevkov, ki jih ta zakonodaja določa, kot če bi imel svoj statutarni sedež ali poslovno enoto v pristojni državi članici.

2.  Delodajalec, ki nima poslovne enote v državi članici, katere zakonodaja se uporablja, in zaposleni delavec se lahko dogovorita, da slednji v imenu delodajalca izpolnjuje njegove obveznosti v zvezi s plačevanjem prispevkov, kar pa ne vpliva na osnovne obveznosti delodajalca. Delodajalec o takem dogovoru obvesti pristojnega nosilca te države članice.