PRILOGA I

1. Nezavarovana denarna posojila: Ko se denarna posojila vlagajo, ponavadi povečajo izpostavljenost AIS za celoten znesek takih posojil. Zato je minimalna izpostavljenost vedno enaka znesku posojila. Višja je lahko, če je vrednost naložbe, ki je bila realizirana s posojilom, višja od izposojenega zneska. Da bi se preprečilo podvojeno štetje, se posojila, ki se uporabijo za financiranje izpostavljenosti, ne vključijo v izračun. Če se denarna posojila ne vložijo, temveč ostanejo v obliki denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov, kot so opredeljeni v členu 7(a), ne bodo povečala izpostavljenosti AIS.

2. Zavarovana denarna posojila: Zavarovana denarna posojila so podobna nezavarovanim denarnim posojilom, vendar je posojilo lahko zavarovano s paketom sredstev ali s posamičnim sredstvom. Če se denarna posojila ne vložijo, temveč ostanejo v obliki denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov, kot so opredeljeni v členu 7(a), ne bodo povečala izpostavljenosti AIS.

3. Zamenljiva posojila: Zamenljiva posojila so kupljeni dolg, ki lahko v nekaterih okoliščinah imetniku ali izdajatelju omogoči, da ta dolg pretvori v neko drugo sredstvo. Izpostavljenost AIS je tržna vrednost takih posojil.

4. Zamenjave obrestnih mer: Zamenjava obrestne mere je sporazum, s katerim se v času njegove veljavnosti v določenih časovnih intervalih (datum plačila) izmenjajo denarni tokovi iz obrestnih mer, izračunani na osnovi nominalnega zneska glavnice. Obveznost plačila vsake stranke se izračuna z obrestno mero, ki temelji na nominalnih izpostavljenostih.

5. Pogodbe na razliko: Pogodba na razliko je sporazum med dvema strankama – med vlagateljem in ponudnikom pogodbe – na podlagi katerega ena stranka drugi izplača razliko, ki je posledica spremembe v ceni osnovnega sredstva. Glede na to, v katero smer se giblje cena, ena stranka izplača drugi razliko, ki je nastala od trenutka, ko je bila pogodba sklenjena, do trenutka, ko se izteče. Izpostavljenost je tržna vrednost osnovnega sredstva. Enako se obravnavajo stave na razmik v prodajni in nakupni ceni finančnih instrumentov (financial spread bets).

6. Standardizirane terminske pogodbe: Standardizirana terminska pogodba je sporazum o nakupu ali prodaji določene količine vrednostnih papirjev, valute, blaga, indeksa ali drugega sredstva na določen datum v prihodnosti in po vnaprej dogovorjeni ceni. Izpostavljenost je tržna vrednost enakovrednega osnovnega sredstva.

7. Zamenjava celotnega donosa: Zamenjava celotnega donosa je sporazum, s katerim ena stranka (plačnik celotnega donosa) prenese celoten donos referenčne obveznosti na drugo stranko (prejemnik celotnega donosa). Celoten donos vključuje prihodke iz naslova obresti in provizij, dobičke ali izgube, ki izhajajo iz gibanj na trgu, in kreditne izgube. Izpostavljenost AIS je tržna vrednost enakovrednih referenčnih sredstev, ki vplivajo na donos zamenjave.

8. Nestandardizirane terminske pogodbe: Nestandardizirana terminska pogodba je prilagojen dvostranski sporazum o zamenjavi sredstva ali denarnih tokov na določen datum poravnave v prihodnosti po terminski ceni, dogovorjeni na datum sklenitve pogodbe. Pri tem je ena pogodbena stranka kupec (dolga pozicija), ki se strinja, da bo na datum poravnave plačal terminsko ceno; druga stranka je prodajalec (kratka pozicija), ki se strinja, da bo prodal po terminski ceni. Sklenitev nestandardizirane terminske pogodbe praviloma ne zahteva plačila provizije. Izpostavljenost AIS je tržna vrednost enakovrednega osnovnega sredstva. Ta se lahko nadomesti z nominalno vrednostjo pogodbe, če je to bolj konzervativno.

9. Opcije: Opcija je sporazum, ki daje kupcu, ki za to plača provizijo (premijo), pravico – vendar ne obveznosti – da kupi ali proda določeno količino osnovnega sredstva po dogovorjeni ceni (izvršilna cena) na datum ali do datuma izteka pogodbe (dospetje). Nakupna opcija je opcija za nakup, prodajna opcija pa opcija za prodajo. Meji izpostavljenosti sklada bosta segali od potencialno neomejene izpostavljenosti na eni strani do izpostavljenosti, ki je omejena na višino plačane premije ali tržno vrednost opcije (odvisno od tega, katera je višja), na drugi. Izpostavljenost med tema dvema mejama se določi kot z delto (delta opcije meri občutljivost cene opcije samo na spremembo v ceni osnovnega sredstva) prilagojen ekvivalent osnovne pozicije. Enak pristop je treba sprejeti za vgrajene izvedene finančne instrumente, na primer v strukturiranih produktih. Strukturo bi bilo treba razčleniti na njene sestavne dele, učinek plasti izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov pa je treba ustrezno zajeti.

10. Pogodbe o začasni prodaji: Do posla začasne prodaje običajno pride, če AIS „proda“ vrednostne papirje nasprotni stranki, ki je začasni kupec v poslu, in se dogovori, da jih bo v prihodnosti odkupil nazaj po dogovorjeni ceni. Ta posel bo na strani AIS privedel do stroškov financiranja in zato bo moral reinvestirati prihodke (tj. zavarovanje z denarnimi sredstvi), da bo ustvaril donos, ki je večji od stroškov financiranja. To reinvestiranje „zavarovanja z denarnimi sredstvi“ pomeni, da bo dodatno tržno tveganje nosil AIS in se ga mora zato upoštevati pri izračunu skupne izpostavljenosti. Ekonomska tveganja in koristi „prodanih“ vrednostnih papirjev ostanejo pri AIS. Posel začasne prodaje bo skoraj vedno privedel do finančnega vzvoda, saj se bodo denarna sredstva, dana v zavarovanje, reinvestirala. V primeru, da se v okviru posla prejme zavarovanje z drugim premoženjem, kot so denarna sredstva, in se to zavarovanje uporabi v drugem poslu začasne prodaje ali v okviru sporazuma o posojilu delnic, je treba celotno tržno vrednost takega zavarovanja vključiti v znesek skupne izpostavljenosti. Izpostavljenost AIS se poveča za reinvestiran del zavarovanja z denarnimi sredstvi.

11. Pogodbe o začasnem nakupu: Do tega posla pride, ko AIS „kupi“ vrednostne papirje od nasprotne stranke, ki je začasni prodajalec v poslu, in se dogovori, da jih bo v prihodnosti prodal nazaj po dogovorjeni ceni. AIS običajno sklepajo takšne posle za ustvarjanje donosa z nizkim tveganjem, ki je podoben tistim na denarnih trgih, „kupljeni“ vrednostni papirji pa predstavljajo zavarovanje. Zato ne pride do skupne izpostavljenosti, prav tako pa AIS ne prevzame tveganj in koristi, ki izhajajo iz „kupljenih“ vrednostnih papirjev, tj. dodatno tržno tveganje ne obstaja. Vendar pa je možno, da se „kupljeni“ vrednostni papirji uporabijo v okviru posla začasne prodaje ali posojila vrednostnih papirjev, kot je opisano zgoraj; v takem primeru je treba celotno vrednost vrednostnih papirjev vključiti v znesek skupne izpostavljenosti. Ekonomska tveganja in koristi kupljenih vrednostnih papirjev ostanejo pri nasprotni stranki in zato to ne poveča izpostavljenosti AIS.

12.  ►C1  Dogovori o posojanju vrednostnih papirjev ◄ : AIS, ki sklene posel o posojilu vrednostih papirjev, vrednostne papirje posodi nasprotni stranki (ki si običajno sposodi vrednostni papir za kritje fizične prodaje na kratko) za dogovorjeno plačilo. Stranka, ki si izposodi vrednostne papirje, AIS dostavi zavarovanje z denarnimi sredstvi ali zavarovanje z drugim premoženjem. Skupna izpostavljenost nastane samo, kadar se zavarovanje z denarnimi sredstvi reinvestira v instrumente, ki niso instrumenti iz točke (a) člena 7. Če se zavarovanje z drugim premoženjem nato uporabi v poslu začasne prodaje ali v drugem poslu o posojilu vrednostnih papirjev, je treba celotno tržno vrednost vrednostnih papirjev vključiti v znesek skupne izpostavljenosti, kot je opisano zgoraj. Do izpostavljenosti pride, v kolikor je bilo zavarovanje z denarnimi sredstvi reinvestirano.

13.  ►C1  Dogovori o izposojanju vrednostnih papirjev ◄ : AIS, ki sklene posel o izposoji vrednostnih papirjev, si vrednostne papirje izposodi od nasprotne stranke za dogovorjeno plačilo. AIS vrednostne papirje nato proda na trgu. AIS je sedaj v kratki poziciji za te vrednostne papirje. V kolikor se prihodki od prodaje reinvestirajo, bo to tudi povečalo izpostavljenost AIS. Izpostavljenost je tržna vrednost vrednostnih papirjev, prodanih na kratko. Do dodatne izpostavljenosti pride, v kolikor se prejeta denarna sredstva reinvestirajo.

14. Posli kreditne zamenjave: Kreditna zamenjava (CDS) je sporazum o kreditnem izvedenem finančnem instrumentu, ki kupcu zagotavlja zaščito, običajno popolno povračilo, v primeru, da referenčni subjekt ni več sposoben izpolnjevati obveznosti ali utrpi kreditni dogodek. V zameno prodajalec CDS od kupca prejema redno plačilo, ki se imenuje razmik (spread). Za prodajalca zaščite je izpostavljenost tržna vrednost osnovnih referenčnih sredstev ali nominalna vrednost kreditne zamenjave, odvisno od tega, katera je višja. Za kupca zaščite je izpostavljenost tržna vrednost osnovnega referenčnega sredstva.