Člen 15a Vključevanje energije iz obnovljivih virov v stavbe

Za spodbujanje proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju države članice določijo okvirni nacionalni ciljni delež energije iz obnovljivih virov, ki je proizvedena na kraju samem ali v bližini in energije iz obnovljivih virov, ki je pridobljena iz omrežja, v končni porabi energije v svojem stavbnem sektorju leta 2030, ki je skladen z okvirnim ciljem vsaj 49-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju v končni porabi energije v stavbah Unije leta 2030. Države članice vključijo svoj okvirni nacionalni delež ter informacije o tem, kako ga nameravajo doseči, v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, predložene na podlagi členov 3 in 14 Uredbe (EU) 2018/1999.

Države članice lahko pri okvirnem nacionalnem deležu iz odstavka 1 upoštevajo odvečno toploto in hlad do mejne vrednosti 20 % tega deleža. Če se tako odločijo, se okvirni nacionalni delež poveča za polovico odstotka odvečne toplote in hladu, upoštevanega pri tem deležu.

Države članice v svoje nacionalne zakone in podzakonske gradbene predpise ter po potrebi v svoje programe podpore uvedejo ustrezne ukrepe za povečanje deleža električne energije ter ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem ali v bližini, ter energije iz obnovljivih virov, ki je pridobljena iz omrežja, v stavbnem fondu. Taki ukrepi lahko vključujejo nacionalne ukrepe, ki se nanašajo na znatno povečanje lastne porabe obnovljivih virov energije, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, lokalno shranjevanje energije, pametno polnjenje in dvosmerno polnjenje, druge storitve prožnosti, kot je prilagajanje odjema, ter ukrepe v kombinaciji z izboljšanjem energijske učinkovitosti v zvezi s soproizvodnjo in večjimi prenovami, s katerimi se povečuje število skoraj ničenergijskih stavb in stavb, ki presegajo minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v členu 4 Direktive 2010/31/EU.

Države članice zagotovijo, da se javne stavbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni uporabljajo kot zgled glede deleža porabljene energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 9 Direktive 2010/31/EU in členom 5 Direktive 2012/27/EU. Države članice lahko določijo, da se te obveznosti med drugim izpolnjujejo z zagotavljanjem, da tretje strani na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.

Države članice lahko po potrebi spodbujajo sodelovanje v stavbnem sektorju med lokalnimi organi in skupnostmi na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti z uporabo javnih naročil.

Da bi države članice dosegle okvirni delež energije iz obnovljivih virov, določen v odstavku 1, spodbujajo uporabo sistemov in opreme za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov, lahko pa spodbujajo tudi inovativno tehnologijo, kot so pametni elektrificirani sistemi ter oprema za ogrevanje in hlajenje na podlagi obnovljivih virov, ki so po potrebi dopolnjeni s pametnim upravljanjem porabe energije v stavbah. V ta namen države članice uporabijo vse ustrezne ukrepe, orodja in spodbude, vključno z energijskimi nalepkami, razvitimi na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369, energetskimi izkaznicami, vzpostavljenimi na podlagi člena 11 Direktive 2010/31/EU, ter drugimi ustreznimi certifikati ali standardi, pripravljenimi na ravni Unije ali nacionalni ravni, ter zagotovijo ustrezne informacije in nasvete o obnovljivih, energijsko učinkovitih alternativah ter o finančnih instrumentih in spodbudah, ki so na voljo za spodbujanje višje stopnje zamenjave starih ogrevalnih sistemov in večjega prehoda na rešitve, ki temeljijo na energiji iz obnovljivih virov.