|
+PRILOGA IV |
PRILOGA IV
PRILOGA IV Bistvene zahteve za letalsko posadko 1. USPOSABLJANJE PILOTOV 1.1 Splošno Oseba, ki se usposablja za pilotiranje zrakoplova, mora biti dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohrani in pokaže ustrezno teoretično in praktično znanje. 1.2 Teoretično znanje Pilot mora pridobiti in ohranjati raven znanja, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo na zrakoplovu, in je v sorazmerju s tveganji, povezanimi z vrsto dejavnosti. Tako znanje mora vključevati najmanj naslednje:
(a)
letalsko pravo;
(b)
splošno znanje o zrakoplovih;
(c)
tehnična vprašanja, ki se nanašajo na kategorijo zrakoplova;
(d)
izvedbo in načrtovanje leta;
(e)
človekove sposobnosti in omejitve;
(f)
meteorologijo;
(g)
navigacijo;
(h)
operativne postopke, vključno z upravljanjem virov;
(i)
načela letenja;
(j)
komunikacije in
(k)
netehnične spretnosti, vključno s prepoznavanjem in upravljanjem tveganj in napak. 1.3 Dokazovanje in ohranjanje teoretičnega znanja
1.4 Praktične spretnosti Pilot mora pridobiti in ohranjati ustrezne praktične spretnosti za izvajanje svojih nalog na zrakoplovu. Take spretnosti morajo biti sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto dejavnosti, in morajo, če je to ustrezno glede na naloge, ki se izvajajo na zrakoplovu, zajemati naslednje:
(a)
dejavnosti pred letom in med njim, vključno z določitvijo zmogljivosti, mase in ravnotežja zrakoplova, pregledom in servisiranjem zrakoplova, upravljanjem goriva/energije, upoštevanjem vremenskih razmer, načrtovanjem poti letenja, omejitvami zračnega prostora in razpoložljivostjo vzletno-pristajalnih stez;
(b)
operacije na aerodromu in v šolskem krogu;
(c)
previdnostne ukrepe in postopke za izogibanje trčenjem;
(d)
upravljanje zrakoplova na podlagi zunanje vizualne reference;
(e)
letalske manevre, tudi v kritičnih razmerah, in s tem povezane manevre za izhod iz nepravilnih položajev, kolikor so tehnično izvedljivi;
(f)
vzletanje in pristajanje v običajnih razmerah in pri bočnem vetru;
(g)
letenje samo na podlagi instrumentov, kot je ustrezno za določeno vrsto dejavnosti;
(h)
operativne postopke, vključno s sposobnostjo timskega dela in upravljanjem virov, kot je ustrezno za določeno vrsto operacije in glede na to, ali ima posadka enega ali več članov;
(i)
navigacijo in izvajanje pravil letenja ter s tem povezanih postopkov z uporabo, kot je ustrezno, bodisi vizualnih referenc bodisi navigacijskih sredstev;
(j)
neobičajne operacije in operacije v izrednih razmerah, vključno s simuliranimi okvarami opreme zrakoplova;
(k)
upoštevanje postopkov služb zračnega prometa in komunikacijskih postopkov;
(l)
posebne vidike tipa ali razreda zrakoplova;
(m)
dodatno praktično usposabljanje, ki se lahko zahteva za zmanjšanje tveganj, povezanih z določenimi dejavnostmi, in
(n)
netehnične spretnosti, vključno s prepoznavanjem in obvladovanjem tveganj in napak ob uporabi ustrezne metodologije za njihovo ocenjevanje v povezavi z oceno tehničnih spretnosti. 1.5 Dokaz in ohranjanje praktičnih spretnosti
1.6 Znanje jezikov Pilotovo znanje jezikov mora biti na ravni, ki ustreza nalogam, ki jih opravlja na zrakoplovu. Tako znanje vključuje:
(a)
sposobnost razumevanja dokumentov z vremenskimi informacijami;
(b)
uporabo letalskih rutnih, odletnih in priletnih kart ter s tem povezanih dokumentov z letalskimi informacijami in
(c)
sposobnost komuniciranja z drugimi letalskimi posadkami in navigacijskimi službami zračnega prometa v vseh fazah leta, vključno s pripravo na let, v jeziku, ki se uporablja za radijsko komunikacijo med letom. 1.7 Naprave za simulacijo letenja Če se naprava za simulacijo letenja (FSTD) uporablja za usposabljanje ali dokazovanje, da je bila praktična spretnost pridobljena ali ohranjena, mora ta naprava ustrezati določeni ravni uspešnosti na tistih področjih, ki so pomembna za izvedbo zadevne naloge. Predvsem pa morajo replikacija konfiguracije, značilnosti upravljanja, zmogljivost zrakoplova in obnašanje sistemov ustrezno predstavljati zrakoplov. 1.8 Program usposabljanja
1.9 Inštruktorji 1.9.1 Teoretično poučevanje Teoretično poučevanje morajo izvajati ustrezno kvalificirani inštruktorji. Ti morajo:
(a)
imeti ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo, in
(b)
biti sposobni uporabljati ustrezne tehnike poučevanja. 1.9.2 Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja morajo izvajati ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:
(a)
izpolnjujejo zahteve glede teoretičnega znanja in izkušenj, ki ustrezajo izvajanemu usposabljanju;
(b)
sposobni so uporabljati ustrezne tehnike poučevanja;
(c)
tehnike poučevanja so vadili v tistih letalskih manevrih in postopkih, ki so predmet nameravanega poučevanja letenja;
(d)
izkazali so, da so usposobljeni za poučevanje na tistih področjih, na katerih bo potekalo poučevanje letenja, vključno s poučevanjem postopkov pred letom, po njem in na tleh, in
(e)
redno se udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi poučevanja. Inštruktorji letenja, ki izvajajo usposabljanje na zrakoplovu, morajo biti hkrati pooblaščeni za opravljanje funkcije vodje zrakoplova na zrakoplovu, o katerem poučujejo, razen v primeru usposabljanja za nove tipe zrakoplovov. 1.10 Izpraševalci Osebe, odgovorne za ocenjevanje usposobljenosti pilotov, morajo:
(a)
izpolnjevati zahteve za letalske inštruktorje ali inštruktorje za simulacije letenja in
(b)
biti sposobne oceniti usposobljenost pilotov ter izvajati teste in preverjanja letalskega znanja. 2. ZAHTEVANE IZKUŠNJE ZA PILOTE Oseba, ki deluje kot član letalske posadke, inštruktor ali član izpitne komisije, mora pridobiti in ohranjati zadostne izkušnje za naloge, ki jih izvaja, razen če je v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, določeno, da se usposobljenost dokaže v skladu s točko 1.5. 3. ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST PILOTOV 3.1 Zdravstvena merila
3.2 Zdravniki za letalsko osebje Zdravnik za letalsko osebje mora:
(a)
biti kvalificiran in imeti dovoljenje za opravljanje zdravniške prakse;
(b)
zaključiti usposabljanje iz letalske medicine in se udeleževati rednih osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi zdravstvene presoje, in
(c)
pridobiti praktično znanje in izkušnje v zvezi z razmerami, v kakršnih piloti izvajajo svoje naloge. 3.3 Zdravstveni centri za letalsko osebje Zdravstveni centri za letalsko osebje morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
(a)
na voljo morajo imeti vsa sredstva, ki so potrebna za obseg odgovornosti, povezanih z njihovimi privilegiji. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, orodje in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;
(b)
kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja organizacija, in njeno velikost, morajo uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema ter
(c)
po potrebi morajo skleniti dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovijo stalno skladnost s temi zahtevami. 4. ČLANI KABINSKEGA OSEBJA 4.1 Splošno Člani kabinskega osebja:
(a)
se morajo redno usposabljati, da dosežejo in ohranjajo ustrezno raven usposobljenosti za izvajanje dodeljenih varnostnih nalog, to usposobljenost pa je treba redno preverjati; in
(b)
morajo redno opravljati preglede zdravstvene sposobnosti za varno izvajanje dodeljenih varnostnih nalog. Sposobnost je treba dokazati z ustreznim pregledom, opravljenim na podlagi dobre prakse letalske medicine. 4.2 Program usposabljanja
4.3 Inštruktorji kabinskega osebja Poučevanje morajo izvajati ustrezno kvalificirani inštruktorji. Ti inštruktorji morajo:
(a)
imeti ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo;
(b)
sposobni so uporabljati ustrezne tehnike poučevanja; in
(c)
redno se udeležujejo osvežitvenih usposabljanj, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi poučevanja. 4.4 Izpraševalci kabinskega osebja Osebe, odgovorne za izpraševanje kabinskega osebja morajo:
(a)
izpolnjevati zahteve za inštruktorje kabinskega osebja in
(b)
biti sposobne oceniti usposobljenost kabinskega osebja in izvesti izpite. 5. ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE Organizacija za usposabljanje pilotov ali kabinskega osebja mora izpolnjevati naslednje zahteve:
(a)
na voljo ima vsa potrebna sredstva, ki so potrebna za obseg odgovornosti, povezanih z njeno dejavnostjo. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte in naprave, osebje, opremo, orodje in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;
(b)
organizacija mora, kot je ustrezno glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvaja, in njeno velikost, uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge, obvladovati varnostna tveganja, tudi tveganja, povezana s poslabšanjem standarda usposabljanja, in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema ter
(c)
po potrebi mora skleniti dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost s temi zahtevami. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|