+PRILOGA IX
|
PRILOGA IX
PRILOGA IX
Bistvene zahteve za brezpilotne zrakoplove
1. BISTVENE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO, VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV
|
1.1
|
Operator brezpilotnega zrakoplova in njegov pilot na daljavo morata poznati veljavna pravila Unije in nacionalna pravila, ki se nanašajo na predvidene operacije, zlasti v zvezi z varnostjo, zasebnostjo, varstvom podatkov, odgovornostjo, zavarovanjem, varovanjem in varstvom okolja. Operator brezpilotnega zrakoplova in njegov pilot na daljavo morata biti sposobna zagotoviti varnost operacije in varno razdvajanje med brezpilotnim zrakoplovom ter ljudmi na tleh in drugimi uporabniki zračnega prostora. To vključuje dobro poznavanje navodil za uporabo, ki jih zagotovi proizvajalec, varne in okolju prijazne uporabe brezpilotnega zrakoplova v zračnem prostoru, vseh zadevnih funkcionalnosti brezpilotnega zrakoplova ter veljavnih pravil letenja in postopkov ATM/ANS.
|
|
1.2
|
Brezpilotni zrakoplov mora biti projektiran in izdelan tako, da ustreza svojemu namenu in ga je mogoče upravljati, prilagajati in vzdrževati brez izpostavljanja oseb tveganju.
|
|
1.3
|
Če je potrebno za zmanjšanje tveganj, ki se nanašajo na varnost, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varovanje ali okolje in se pojavijo pri delovanju brezpilotnega zrakoplova, mora ta imeti ustrezne in specifične značilnosti in funkcije, pri katerih sta upoštevani načeli vgrajene in privzete zasebnosti ter vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov. Glede na potrebe morajo te lastnosti in funkcije zagotoviti enostavno identifikacijo zrakoplova ter narave in namena operacije; zagotoviti morajo tudi spoštovanje veljavnih omejitev, prepovedi ali pogojev, zlasti v zvezi z delovanjem v določenih geografskih območjih, onkraj določenih razdalj od operatorja ali na določenih višinah.
|
|
1.4
|
Organizacija, odgovorna za proizvodnjo ali trženje brezpilotnih zrakoplovov, mora operatorju brezpilotnega zrakoplova in, kjer je to ustrezno, organizaciji za vzdrževanje zagotoviti informacije o vrsti operacij, za katere je brezpilotni zrakoplov projektiran, vključno z omejitvami in informacijami, ki so potrebne za njegovo varno upravljanje, ter informacije o operativni in okoljski uspešnosti, plovnostnih omejitvah in postopkih v izrednih razmerah. Te informacije se podajo na jasen, dosleden in nedvoumen način. Operativne zmogljivosti brezpilotnih zrakoplovov, ki se lahko uporabijo v operacijah, za katere se ne zahteva certifikat ali izjava, morajo omogočati uvedbo omejitev, ki upoštevajo pravila zračnega prostora, veljavna za take operacije.
|
2. DODATNE BISTVENE ZAHTEVE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO, VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV IZ ČLENA 56(1) IN (5)
Da bi med operacijo brezpilotnega zrakoplova zagotovili zadovoljivo raven varnosti za ljudi na tleh in druge uporabnike zračnega prostora, morajo biti ob upoštevanju ciljev iz člena 1 in ravni tveganja, ki ga predstavlja operacija, izpolnjene naslednje zahteve:
2.1 Plovnost
|
2.1.1
|
Brezpilotni zrakoplov mora biti projektiran tako ali imeti take značilnosti ali podrobnosti, da je mogoče zadovoljivo dokazati, da je varen za osebo, ki ga upravlja, in za tretje osebe v zraku ali na tleh ter za premoženje.
|
|
2.1.2
|
Pri brezpilotnem zrakoplovu mora biti zagotovljena integriteta izdelka, ki je sorazmerna s tveganjem v vseh pričakovanih pogojih letenja.
|
▼C2
|
2.1.3
|
Brezpilotni zrakoplov mora biti mogoče varno upravljati in manevrirati z njim v vseh predvidljivih pogojih delovanja, tudi po odpovedi enega ali, če je ustrezno, več sistemov. Treba je upoštevati človeške dejavnike, zlasti znane dejavnike, ki prispevajo k varnemu človeškemu upravljanju tehnologije.
|
|
2.1.4
|
Brezpilotni zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli, nenameščena oprema in oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, morajo med celotnim delovanjem, za katerega so bili projektirani, in z zadostno rezervo zunaj njega ter v vseh predvidljivih pogojih delovanja delovati, kot je predvideno.
|
|
2.1.5
|
Brezpilotni zrakoplovi ter njihovi motorji, propelerji, deli, nenameščena oprema in oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, obravnavani ločeno in v medsebojni povezavi, morajo biti projektirani tako, da sta verjetnost odpovedi in resnost njenega učinka na ljudi na tleh in druge uporabnike zračnega prostora zmanjšani na podlagi načel, določenih v členu 4(2).
|
|
2.1.6
|
Vsa oprema za daljinsko upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, ki se uporablja pri operaciji, mora biti taka, da olajšuje izvajanje letalskih operacij, vključno z omogočanjem situacijskega zavedanja, ter obvladovanje vseh predvidljivih in izrednih razmer.
|
▼B
|
2.1.7
|
Organizacije, ki projektirajo brezpilotne zrakoplove, motorje in propelerje, morajo sprejeti previdnostne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšale nevarnosti, ki se pojavljajo v pogojih, tako znotraj kot tudi zunaj brezpilotnih zrakoplovov in njihovih sistemov, za katere so izkušnje pokazale, da vplivajo na varnost. To vključuje zaščito pred elektronskimi interferencami.
|
|
2.1.8
|
Proizvodni postopki, materiali in sestavni deli, ki se uporabljajo za izdelavo brezpilotnih zrakoplovov, morajo imeti primerne in ponovljive lastnosti in zmogljivosti, ki so skladne s projektnimi lastnostmi.
|
2.2 Organizacije
Organizacije, ki projektirajo, proizvajajo, vzdržujejo in upravljajo brezpilotne zrakoplove ter izvajajo povezane storitve in usposabljanje, izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a)
Organizacija mora imeti na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za obseg njenega dela, ter zagotavljati skladnost z bistvenimi zahtevami ter delegiranimi akti iz člena 58 in izvedbenimi akti iz člena 57, ki so pomembni za njeno delovanje.
(b)
Organizacija mora uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost s temi bistvenimi zahtevami, obvladovati varnostna tveganja in si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema. Tak sistem upravljanja mora biti sorazmeren z vrsto dejavnosti in velikostjo organizacije.
(c)
Organizacija mora kot del sistema upravljanja varnosti uvesti sistem poročanja o dogodkih, s čimer pripeva k nenehnemu izboljševanju varnosti. Tak sistem poročanja mora biti sorazmeren z vrsto dejavnosti in velikostjo organizacije.
(d)
Organizacija mora, kadar je to ustrezno, skleniti dogovore z drugimi organizacijami, da zagotovi stalno skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami.
2.3 Osebe, udeležene pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov
Vsaka oseba, udeležena pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov, tudi pilot na daljavo, ima ustrezno znanje in spretnosti, ki so potrebni za zagotovitev varnosti operacije in so sorazmerni s tveganjem, povezanim z vrsto operacije. Ta oseba dokazuje tudi zdravstveno sposobnost, če je to potrebno za zmanjšanje tveganj pri zadevni operaciji.
2.4 Operacije
|
2.4.1
|
Operator brezpilotnega zrakoplova je odgovoren za operacijo in mora sprejeti vse ustrezne ukrepe, da zagotovi njeno varnost.
|
|
2.4.2
|
Let je treba izvesti v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in postopki, ki urejajo izvajanje njihovih nalog ter so določeni za območje, zračni prostor, aerodrome ali lokacije, ki naj bi se uporabljali, ter, kjer je to ustrezno, zadevne sisteme ATM/ANS.
|
|
2.4.3
|
Pri operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi je treba zagotoviti varnost tretjih oseb na tleh in drugih uporabnikov zračnega prostora ter čim bolj zmanjšati tveganja, ki so posledica neugodnih zunanjih in notranjih pogojev, vključno z okoljskimi pogoji, z ohranjanjem ustreznega razdvajanja v vseh fazah leta.
|
|
2.4.4
|
Brezpilotni zrakoplov je dovoljeno uporabljati le, če je ploven ter kadar so oprema in drugi sestavni deli ter storitve, ki so potrebne za nameravano operacijo, na voljo in pripravljene za uporabo.
|
|
2.4.5
|
Pri brezpilotnih zrakoplovih in operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi morajo biti spoštovane ustrezne pravice, zagotovljene s pravom Unije.
|
|
2.4.6
|
Operator brezpilotnega zrakoplova mora zagotoviti, da ima zrakoplov potrebno opremo za navigacijo, komunikacijo, nadzor, odkrivanje ovir in preprečevanje trkov ter vso drugo opremo, ki se šteje za nujno za varnost načrtovanega leta, ob upoštevanju narave operacije, predpisov o zračnem prometu in pravil letenja, ki veljajo v vseh fazah leta.
|
2.5 Bistvene zahteve glede elektromagnetne združljivosti in radijskega spektra za brezpilotne zrakoplove ter z njimi povezane motorje, propelerje, dele in nenameščeno opremo, katerih projektiranje je bilo certificirano v skladu s členom 56(1) in ki so namenjeni za upravljanje izključno na frekvencah, dodeljenih na podlagi Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze za zaščiteno letalsko uporabo
|
2.5.1
|
Navedeni brezpilotni zrakoplovi, motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema so projektirani in proizvedeni tako, da je ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja zagotovljeno, da:
(a)
elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo, ne presegajo ravni, nad katero radijska in telekomunikacijska oprema ter druga oprema ne morejo delovati, kot je predvideno, in
(b)
imajo raven odpornosti pred elektromagnetnimi motnjami, ki jim omogoča delovanje, ne da bi se pri tem nesprejemljivo degradirala njihova predvidena uporabnost.
|
|
2.5.2
|
Navedeni brezpilotni zrakoplovi, motorji, propelerji, deli in nenameščena oprema so projektirani in proizvedeni tako, da je ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja zagotovljeno, da optimalno izrabljajo in učinkovito podpirajo radijski spekter, s čimer se preprečijo škodljive interference.
|
3. BISTVENE OKOLJSKE ZAHTEVE ZA BREZPILOTNE ZRAKOPLOVE
Brezpilotni zrakoplovi izpolnjujejo zahteve glede okoljske uspešnosti, določene v Prilogi III.
4. BISTVENE ZAHTEVE GLEDE REGISTRACIJE BREZPILOTNIH ZRAKOPOLOVOV IN NJIHOVIH OPERATORJEV TER OZNAČEVANJA BREZPILOTNIH ZRAKOPLOVOV
|
4.1
|
Brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Čikaške konvencije, se brezpilotni zrakoplovi, projektiranje katerih je v skladu s členom 56(1) treba certificirati, registrirajo v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57.
|
|
4.2
|
Operatorji brezpilotnih zrakoplovov se registrirajo v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57, če upravljajo kar koli od naslednjega:
(a)
brezpilotne zrakoplove, ki lahko v primeru trčenja na človeka prenesejo več kot 80 joulov kinetične energije;
(b)
brezpilotne zrakoplove, katerih upravljanje pomeni tveganje za zasebnost, varstvo osebnih podatkov, varnost ali okolje;
(c)
brezpilotne zrakoplove, projektiranje katerih je treba v skladu s členom 56(1) certificirati.
|
|
4.3
|
Kadar je potrebna registracija v skladu s točko 4.1 ali 4.2, se zadevni brezpilotni zrakoplov individualno označi in identificira v skladu z izvedbenimi akti iz člena 57.
|
1. Pregled
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
- Builddate: 02.08.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32018R1139
- EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.
DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.
|