|
+PRILOGA IV Skupni splošni okvir za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme |
PRILOGA IV Skupni splošni okvir za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme
PRILOGA IV Skupni splošni okvir za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme 1. Komisija določi opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in metodologijo za njegov izračun, da bi se ocenile zmogljivosti stavbe ali stavbne enote za prilagoditev njenega delovanja potrebam stanovalca in omrežja ter za izboljšanje njene energetske in celotne učinkovitosti. Indikator pripravljenosti na pametne sisteme zajema elemente za večje prihranke energije, uporabo referenčnih vrednosti in prilagodljivost, izboljšane funkcionalnosti in zmogljivosti, ki izhajajo iz več med seboj povezanih in pametnih naprav. Pri metodologiji se upoštevajo značilnosti, kot je morebiten obstoj digitalnega dvojčka stavbe. Pri metodologiji se upoštevajo funkcije, kot so pametni števci, sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb, naprave za samoregulacijo za uravnavanje temperature zraka v zaprtih prostorih, vgrajeni gospodinjski aparati, polnilna mesta za električna vozila, shranjevanje energije ter podrobne funkcionalnosti, in njihova interoperabilnost kot tudi koristi za notranje klimatske pogoje, energetsko učinkovitost, ravni učinkovitosti in omogočeno prilagodljivost. 2. Metodologija se opira na naslednje ključne funkcionalnosti stavbe in njenih tehničnih stavbnih sistemov:
(a)
sposobnost ohranjanja energetske učinkovitosti in obratovanja stavbe s prilagoditvijo porabe energije, na primer s porabo energije iz obnovljivih virov;
(b)
sposobnost prilagoditve načina obratovanja glede na potrebe stanovalca ob ustreznem upoštevanju razpoložljivosti prijaznosti do uporabnika, ohranjanja zdravih notranjih klimatskih pogojev in sposobnosti poročanja o porabi energije ter
(c)
prilagodljivost skupnih energetskih potreb stavbe, vključno z njeno sposobnostjo, da omogoči udeležbo pri aktivnem in pasivnem ter implicitnem in eksplicitnem prilagajanju odjema, z njenim skladiščenjem energije in sproščanjem energije nazaj v omrežje, na primer s prilagodljivostjo in zmožnostjo prenosa obremenitve ter
(d)
sposobnost stavbe, da izboljša svojo energetsko in splošno učinkovitost z uporabo tehnologij za varčevanje z energijo. 3. Pri metodologiji se lahko upoštevata še:
(a)
interoperabilnost sistemov (pametni števci, sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb, vgrajeni gospodinjski aparati, naprave za samoregulacijo za uravnavanje temperature zraka v zaprtih prostorih v stavbi ter senzorji za merjenje kakovosti zraka v zaprtih prostorih in prezračevalne naprave) ter
(b)
pozitiven vpliv obstoječih komunikacijskih omrežij, predvsem obstoj stavbne fizične infrastrukture, primerne za visoke hitrosti, kot je prostovoljna oznaka „pripravljeno za širokopasovno povezavo“ ter obstoj dostopne točke v stavbah z več stanovanjskimi enotami v skladu s členom 8 Direktive 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ). 4. Metodologija ne sme negativno vplivati na obstoječe nacionalne sheme certificiranja energetske učinkovitosti in temelji na s tem povezanih pobudah na nacionalni ravni, pri čemer upošteva načelo lastništva stanovalca, varstvo podatkov, zasebnost in varnost v skladu z ustreznim pravom Unije o varstvu podatkov in zasebnosti ter najboljše razpoložljive tehnike za kibernetsko varnost. 5. Metodologija določa najustreznejši format parametra indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme ter mora biti preprosta, pregledna in enostavno razumljiva za odjemalce, lastnike, vlagatelje ter udeležence na trgu prilagajanja odjema. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|