Člen 20 Kratkoročni akcijski načrti

1.   Kadar v določeni coni obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmnih vrednosti iz oddelka 4 Priloge I, države članice vzpostavijo kratkoročne akcijske načrte, v katerih navedejo nujne ukrepe, ki jih je treba sprejeti kratkoročno, da bi se zmanjšalo tveganje ali trajanje takega preseganja.

Kadar pa obstaja tveganje, da bi prišlo do preseganja alarmne vrednosti za ozon, se države članice lahko odločijo, da ne bodo pripravile kratkoročnega akcijskega načrta, če ne obstaja, glede na nacionalne zemljepisne, meteorološke in gospodarske pogoje, znatna možnost za zmanjšanje tveganja, trajanja ali resnosti takega preseganja.

Kadar je za delce (PM10 in PM2,5) možnost za zmanjšanje tveganja takega preseganja močno omejena, lahko države članice ob upoštevanju lokalnih geografskih in meteoroloških razmer ter posebnosti sistemov ogrevanja gospodinjstev pripravijo kratkoročni akcijski načrt, ki se osredotoča le na posebne ukrepe za zaščito širše javnosti in občutljivega prebivalstva ter ranljivih skupin, pa tudi na lahko razumljive informacije o priporočenem vedenju za zmanjšanje izpostavljenosti izmerjenim ali napovedanim preseganjem.

2.   Pri vzpostavitvi kratkoročnih akcijskih načrtov iz odstavka 1 tega člena lahko države članice, odvisno od posameznega primera, predvidijo učinkovite ukrepe za nadzor in po potrebi za začasno ustavitev dejavnosti, ki prispevajo k tveganju, da bi bile presežene mejne vrednosti, ciljne vrednosti ali alarmne vrednosti. Države članice pri svojih kratkoročnih akcijskih načrtih upoštevajo tudi seznam ukrepov iz Priloge IX in glede na delež glavnih virov onesnaževanja, ki botrujejo obravnavanim preseganjem, razmislijo o tem, da po potrebi v te kratkoročne akcijske načrte vključijo vsaj ukrepe v zvezi z dejavnostmi, kot so promet, gradbena dela, industrijski obrati, kmetijstvo in uporaba proizvodov ter ogrevanje gospodinjstev. V teh načrtih se upoštevajo tudi posebni ukrepi za zaščito občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, vključno z otroki.

3.   Države članice se o osnutkih kratkoročnih akcijskih načrtov in vseh pomembnih posodobitvah teh načrtov pred njihovim dokončanjem posvetujejo z javnostjo v skladu z Direktivo 2003/35/ES ter s pristojnimi organi, ki jih bo izvajanje kratkoročnih akcijskih načrtov verjetno zadevalo zaradi njihovih odgovornosti na področju onesnaževanja in kakovosti zraka.

4.   Ko države članice vzpostavijo kratkoročni akcijski načrt, omogočijo javnosti in ustreznim organizacijam, kot so okoljske in zdravstvene organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin, organizacije, ki zastopajo zdravstvene delavce, ter drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, dostop do rezultatov raziskav glede izvedljivosti in vsebine posebnih kratkoročnih akcijskih načrtov ter do informacij o izvajanju teh načrtov.

5.   Kratkoročni akcijski načrti se sporočijo Komisiji v enem letu od njihovega sprejetja v okviru letnega poročanja na podlagi člena 23.

6.   Pri pripravi kratkoročnih akcijskih načrtov, ki vsebujejo nujne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, lahko države članice od Komisije zahtevajo, naj organizira izmenjavo primerov najboljših praks, da bi državam članicam, ki so to zahtevale, omogočila, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic.