Preamble: 1

(1)

Z evropskim zelenim dogovorom, kot je bil določen v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019, se je začela nova strategija Unije za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom. Evropski zeleni dogovor ponovno potrjuje ambicijo Komisije, da bi zagotovila, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina z ničelnim onesnaževanjem, njegov cilj pa je zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem, ter zagotoviti vključujoč, pošten in pravičen prehod, pri katerem ne bo nihče zapostavljen. Poleg tega je Unija zavezana, da bo zagotovila polno izvajanje Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter osmega okoljskega akcijskega programa, vzpostavljenega s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta (4), prav tako pa je zavezana agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.

(2)

Ozonski plašč ščiti ljudi in druga živa bitja pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem sonca. Znanstveno je dokazano, da stalne emisije ozonu škodljivih snovi povzročajo znatno škodo ozonskemu plašču, kar ima zelo škodljive učinke na zdravje ljudi in ekosisteme ter biosfero in velike gospodarske posledice, če se ti vplivi in posledice ne obravnavajo.

(3)

Na podlagi Odločbe Sveta 88/540/EGS (5) je Unija postala pogodbenica Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča (6) in Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (7) (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Protokol in poznejši sklepi njegovih pogodbenic pomenijo niz globalno zavezujočih nadzornih ukrepov za obravnavanje tanjšanja ozonskega plašča.

(4)

Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) med drugim zagotavlja, da Unija spoštuje Protokol. Komisija je v svoji oceni navedene uredbe ugotovila, da nadzorni ukrepi, določeni na podlagi navedene uredbe, na splošno še vedno ustrezajo svojemu namenu, so učinkoviti in znatno prispevajo k obnavljanju stratosferskega ozona ter k zmanjšanju segrevanja ozračja.

(5)

Obstajajo jasni dokazi o manjši obremenitvi ozračja z ozonu škodljivimi snovmi in obnavljanju stratosferskega ozona. Vendar pa nedavne ocene kažejo, da je okrevanje ozonskega plašča še vedno šibko in se po napovedih pred sredino 21. stoletja ne bo obnovil na raven koncentracij ozona pred letom 1980. Zato povečano ultravijolično sevanje še vedno pomeni veliko nevarnost za zdravje in okolje. Preprečevanje tveganja nadaljnjih zamud pri obnavljanju ozonskega plašča je še naprej odvisno od zagotavljanja, da se obstoječe obveznosti v celoti izvajajo, da se sprejmejo dodatni ukrepi za zmanjšanje emisij preostalih virov emisij in da so vzpostavljeni potrebni ukrepi za hitro in učinkovito reševanje morebitnih prihodnjih izzivov.

(6)

Večina ozonu škodljivih snovi ima tudi velik potencial globalnega segrevanja in prispeva k višanju temperature Zemlje. Glede na pomembne ugotovitve iz posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2021 bi bilo treba s to uredbo zagotoviti, da se izvajajo vsa možna prizadevanja za zmanjšanje emisij ozonu škodljivih snovi. Zmanjševanje emisij prispeva k doseganju cilja Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (9), in sicer z ohranitvijo dviga globalne temperature v tem stoletju občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in nadaljevanjem prizadevanj, da se dvig temperature nadalje omeji na 1,5 °C.

(7)

Za povečanje ozaveščenosti o potencialu globalnega segrevanja pri ozonu škodljivih snoveh bi bilo treba v tej uredbi poleg dejavnika škodljivosti snovi za ozon navesti tudi njihov potencial globalnega segrevanja.

(8)

V Uredbi (ES) št. 1005/2009 in prejšnjih pravnih aktih Unije so bili določeni strožji nadzorni ukrepi, kot jih zahteva Protokol, ter določena strožja pravila za uvoz in izvoz.

(9)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1005/2009 sta bila proizvodnja ozonu škodljivih snovi in njihovo dajanje na trg postopoma opuščena za skoraj vse uporabe. Prav tako je prepovedano dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi, razen v nekaterih primerih, ko je uporaba teh snovi še vedno dovoljena. Tudi po postopni opustitvi ozonu škodljivih snovi je treba pod določenimi pogoji še naprej dovoljevati izjeme za nekatere uporabe, kadar alternative še niso na voljo.

(10)

Leta 2021 je bilo v Uniji proizvedenih več ozonu škodljivih snovi kot v predhodnih desetih letih, pri čemer jih je bilo leta 2021 proizvedenih 27 % več kot leta 2020. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Ozonu škodljive snovi 2022“ je 90 % povečanja posledica uporabe surovin. Ta se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala za 11 %. Odstopanje za ozonu škodljive snovi, ki se uporabljajo kot surovine pri kemični proizvodnji nekaterega blaga, vključno s farmacevtskimi izdelki, je sicer upravičeno zaradi nizkih stopenj emisij in pomanjkanja izvedljivih alternativnih možnosti, vendar je pomembno redno ocenjevati razpoložljivost alternativ in dejanske ravni emisij obstoječe uporabe surovin. Po potrebi bi Komisija morala sprejeti delegirane akte, s katerimi bi sestavila seznam kemičnih proizvodnih postopkov, pri katerih je kot surovine prepovedano uporabljati ozonu škodljive snovi iz Priloge I. Delegirani akti bi morali upoštevati razpoložljivost tehnično in ekonomsko izvedljivih alternativ na podlagi tehničnih ocen, izvedenih na podlagi Protokola, zlasti četrtletnih poročil in drugih tehničnih poročil, ki jih pripravijo ocenjevalne skupine na podlagi Protokola, ki vključujejo ocene razpoložljivih alternativ obstoječim uporabam surovin in ravni emisij obstoječe rabe surovin ter zagotavljajo zadostno podlago za odločanje o prepovedi določene rabe surovin. Kadar take ocene, izvedene na podlagi Protokola, niso na voljo, bi morala Komisija opraviti lastno oceno na podlagi tehničnih podatkov o obstoječih uporabah surovin, z njimi povezanih emisijah in njihovem vplivu na ozonski plašč in podnebje ter o razpoložljivosti tehnično in ekonomsko izvedljivih alternativ ter po potrebi in na podlagi te ocene sprejeti delegirani akt za določitev seznama kemičnih proizvodnih postopkov, za katere je prepovedana uporaba ozonu škodljivih snovi iz Priloge I kot surovin. Seznam se lahko posodobi glede na ugotovitve četrtletnih poročil, ki jih pripravijo ocenjevalne skupine na podlagi Protokola, ali lastne ocene Komisije.

(11)

Ob upoštevanju majhnih količin ozonu škodljivih snovi, ki se dejansko uporabljajo za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, je treba v zvezi s tem določiti sorazmeren nadzorni ukrep. Obveznost registracije na podlagi Uredbe (ES) št. 1005/2009 bi bilo treba nadomestiti z zahtevo po vodenju evidenc, da se prepreči nezakonita uporaba in spremlja razvoj alternativ.

(12)

Dajanje halonov na trg in njihova uporaba bi morala biti dovoljena le za nujne uporabe, ki bi jih bilo treba določiti ob upoštevanju razpoložljivosti nadomestnih snovi ali tehnologij in razvoja mednarodnih standardov.

(13)

Odbor za tehnične možnosti za halone, ustanovljen na podlagi Protokola, je navedel, da zaloge halonov, ki niso v čisti obliki, za nujne uporabe od leta 2030 dalje morda ne bodo zadostovale za zadovoljitev potreb na svetovni ravni. Da bi se preprečila nova proizvodnja halonov za zadovoljitev prihodnjih potreb, je pomembno, da se sprejmejo ukrepi za povečanje razpoložljivosti zalog halonov, zajetih iz opreme, in da se zagotovi njihovo ustrezno spremljanje.

(14)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1005/2009 je 18. marca 2011 prenehala veljati izjema za vse nujne uporabe metilbromida, tudi pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih. Protokol vsebuje določbe, ki urejajo uporabo v nujnih primerih. Navedene določbe se v Uniji doslej še niso uporabljale. Zato je malo verjetno, da bi moral kateri koli akter v Uniji navedene določbe uporabiti. Ker pa ni mogoče izključiti prihodnjih izrednih razmer in za uskladitev te uredbe s Protokolom, bi morala biti možnost odobritve odstopanja v izrednih razmerah, in sicer v primeru nepričakovanih izbruhov določenih škodljivcev ali bolezni, še naprej na voljo, kadar je taka uporaba v nujnih primerih dovoljena na podlagi uredb (ES) št. 1107/2009 (10) in (EU) št. 528/2012 (11) Evropskega parlamenta in Sveta. V takih primerih bi bilo treba določiti ukrepe, sprejete za čim večje zmanjšanje emisij, kot je na primer uporaba dejansko neprepustnih prevlek pri tretiranju tal.

(15)

Zaskrbljenost zaradi vpliva nekaterih ozonu škodljivih snovi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola, navedenih v Prilogi II, na svetovne emisije je vse večja, med drugim zaradi naraščanja koncentracije diklorometana v ozračju, ki bi lahko bistveno upočasnila obnavljanje stratosferskega ozona. Leta 2021 je bila proizvodnja teh ozonu škodljivih snovi v Uniji v metričnih tonah približno štirikrat višja kot proizvodnja ozonu škodljivih snovi, ki so pod nadzorom v okviru Protokola. Vendar je bila, izraženo v tonah dejavnika škodljivosti za ozon, proizvodnja približno štirikrat manjša v primerjavi z ozonu škodljivimi snovmi, navedenimi v Prilogi I. Potrebni so dodatni ukrepi za zajezitev in pomembno je okrepljeno spremljanje, tudi z določbami o zajemanju in uničenju, odpravljanju uhajanja in preprečevanju nenamernega izpusta ozonu škodljivih snovi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola.

(16)

Omejitve iz te uredbe v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, bi morale zajemati tudi izdelke in opremo, ki za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, da se prepreči izogibanje navedenim omejitvam.

(17)

Pomembno je zagotoviti, da je ozonu škodljive snovi dovoljeno dajati na trg za namene predelave v Uniji. Ozonu škodljive snovi ter izdelke in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te snovi, bi moralo biti dovoljeno dajati na trg tudi za namene uničenja s tehnologijo, ki so jo odobrile pogodbenice Protokola, ali s tehnologijo, ki je pogodbenice Protokola še niso odobrile, vendar je skladna s pravom Unije in nacionalnim pravom.

(18)

Nepovratne vsebnike za ozonu škodljive snovi bi bilo treba prepovedati, saj v njih po izpraznitvi neizogibno ostane določena količina hladilnega sredstva, ki se nato sprosti v ozračje. S to uredbo bi bilo treba prepovedati njihov izvoz, uvoz, dajanje na trg, nadaljnjo dobavo ali dajanje na voljo na trgu ter uporabo, razen za bistvene laboratorijske in analitske uporabe. Da bi zagotovili, da se povratni vsebniki za ozonu škodljive snovi ponovno napolnijo in se ne zavržejo, bi bilo treba od podjetij zahtevati, da takrat, ko dajo tovrstne vsebnike na trg, predložijo izjavo o skladnosti, ki bo vključevala dokaze o ureditvah za vračilo povratnih vsebnikov za namen ponovnega polnjenja.

(19)

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa označevanje snovi, razvrščenih kot ozonu škodljive snovi, in označevanje zmesi, ki vsebujejo take snovi. Ker je dovoljeno sprostiti v prosti promet ozonu škodljive snovi, ki so proizvedene za uporabo kot surovine in predelovalna sredstva ter za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, bi jih bilo treba razlikovati od snovi, proizvedenih za druge uporabe.

(20)

V izrednih primerih, ko bi bilo morda bolj koristno, da se naravni življenjski cikel teh izdelkov in opreme konča v tretji državi, kot da se razgradijo in odstranijo v Uniji, bi moralo biti mogoče dovoliti izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike.

(21)

Glede na to, da lahko v proizvodnem procesu nekaterih ozonu škodljivih snovi nastanejo emisije fluoriranega toplogrednega plina, trifluorometana, kot stranskega proizvoda, bi bilo treba takšne emisije stranskih proizvodov uničiti ali zajeti za naknadno uporabo, kar bi bil pogoj za dajanje ozonu škodljivih snovi na trg. Od proizvajalcev in uvoznikov bi bilo treba zahtevati dokumentiranje blažilnih ukrepov, sprejetih za preprečevanje emisij trifluorometana med proizvodnim procesom, ter predložitev dokazov o uničenju ali zajemanju za naknadno uporabo teh emisij stranskih proizvodov v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Ko se ozonu škodljiva snov da na trg, bi bilo treba predložiti izjavo o skladnosti.

(22)

Za olajšanje carinskih kontrol je pomembno določiti informacije, ki jih je treba predložiti carinskim organom v državah članicah (v nadaljnjem besedilu: carinski organi), kadar se ozonu škodljive snovi, izdelki in oprema, ki jih zajema ta uredba, uvozijo ali izvozijo, ter naloge carinskih organov in po potrebi organov za nadzor trga pri izvajanju prepovedi in omejitev uvoza ali izvoza teh snovi, izdelkov in opreme. Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki določa pravila o nadzoru trga in nadzoru izdelkov pri vstopu na trg Unije, se uporablja za snovi, izdelke in opremo, ki jih zajema ta uredba, če ni posebnih določb, ki bi podrobneje urejale posebne vidike nadzora trga in izvrševanja. Kadar ta uredba določa posebne določbe, na primer o carinskih kontrolah, te natančnejše določbe prevladajo in tako dopolnjujejo pravila iz Uredbe (EU) 2019/1020. Da bi zagotovili varstvo okolja, bi bilo treba to uredbo uporabljati za vse oblike oskrbe z ozonu škodljivimi snovmi, ki jih ureja ta uredba, vključno s prodajo na daljavo iz člena 6 Uredbe (EU) 2019/1020.

(23)

Da bi se preprečila nezakonita trgovina s prepovedanimi snovmi, izdelki in opremo iz te uredbe, prepovedi, določene v tej uredbi, in zahteve za izdajo dovoljenj za trgovanje ne bi smele zajemati le vnosa blaga na carinsko območje Unije za sprostitev v prosti promet, temveč tudi začasno hrambo in druge carinske postopke, določene na podlagi carinskega prava Unije. Za blago v začasni hrambi bi bilo treba dovoliti olajšave pri izdaji dovoljenj, da se prepreči nepotrebno breme za upravljavce in carinske organe.

(24)

Sistem izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz ozonu škodljivih snovi je bistvena zahteva Protokola za spremljanje trgovine in preprečevanje nezakonitih dejavnosti v zvezi s tem. Dovoljenja bi morala biti časovno omejena, s čimer bi zagotovili, da bodo podjetja redno pregledovala uporabo alternativ. Za zagotovitev avtomatiziranih carinskih kontrol v realnem času na ravni odpošiljanja ter elektronske izmenjave in shranjevanja podatkov o vseh pošiljkah snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe, ki so predložene carinskim organom, je treba elektronski sistem izdajanja dovoljenj za ozonu škodljive snovi povezati z okoljem enotnega okenca Evropske unije za carino (v nadaljnjem besedilu: okolje enotnega okenca EU za carino), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta (14). Zaradi te medsebojne povezanosti z okoljem enotnega okenca EU za carino bi bilo nesorazmerno, da bi v Uniji uvedli sistem izdajanja dovoljenj za pošiljke.

(25)

Za zagotovitev, da snovi, izdelki in oprema iz te uredbe, ki so bili nezakonito uvoženi na trg Unije, ne vstopijo ponovno na trg, bi morali pristojni organi držav članic te snovi, izdelke in opremo odvzeti ali zaseči in uničiti. Ponovni izvoz snovi, izdelkov in opreme, ki niso v skladu s to uredbo, bi moral biti v vsakem primeru prepovedan.

(26)

Države članice bi morale zagotoviti, da ima osebje carinskega urada ali druge pooblaščene osebe v skladu z nacionalnimi pravili, ki izvajajo nadzor na podlagi te uredbe, ustrezne vire in znanje, na primer z usposabljanjem, ki jim je na voljo, ter da so ustrezno opremljene za obravnavanje primerov nezakonite trgovine z ozonu škodljivimi snovmi, izdelki in opremo iz te uredbe. Države članice bi morale imenovati carinske urade ali druge kraje, ki izpolnjujejo te pogoje in so zato pooblaščeni za izvajanje carinskih kontrol pri uvozu, izvozu in v primerih tranzita.

(27)

Za preprečevanje kršitev te uredbe, zlasti nezakonite trgovine, je izjemno pomembno, da vsi pristojni organi držav članic, vključeni v izvajanje te uredbe, in sicer carinski organi, organi za nadzor trga, okoljski organi in vsi drugi pristojni organi, ki opravljajo inšpekcijske naloge, države članice in Komisija medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo potrebne informacije. Zaradi zaupne narave izmenjave informacij, povezanih s carinskim tveganjem, bi bilo treba v ta namen uporabljati carinski sistem za obvladovanje tveganja.

(28)

Komisiji bi moral pri opravljanju nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, ter za spodbujanje sodelovanja in ustrezne izmenjave informacij med pristojnimi organi in Komisijo v primeru preverjanj skladnosti in nezakonite trgovine z ozonu škodljivimi snovmi pomagati Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (15). OLAF bi moral imeti dostop do vseh potrebnih informacij za lažje izvajanje svojih nalog.

(29)

Za zagotovitev skladnosti s Protokolom bi bilo treba prepovedati uvoz ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in v to državo.

(30)

Namerni izpust ozonu škodljivih snovi v ozračje, kadar je tak izpust nezakonit, predstavlja hudo kršitev te uredbe in bi ga bilo treba izrecno prepovedati. Podjetja bi morala sprejeti vse izvedljive ukrepe za zmanjšanje nenamernega izpusta ozonu škodljivih snovi v ozračje, pri čemer bi morala upoštevati tudi njihov potencial globalnega segrevanja. Zato je treba določiti določbe o zajemanju uporabljenih ozonu škodljivih snovi iz izdelkov in opreme ter o preprečevanju uhajanja takih snovi. Obveznosti glede zajemanja bi bilo treba razširiti tudi na lastnike stavb in izvajalce pri odstranjevanju nekaterih pen iz stavb za čim večje zmanjšanje emisij.

(31)

Zahteva, da je treba iz pen v gradbenem materialu zajemati ozonu škodljive snovi, bi lahko spodbudila inovacije, raziskave in razvoj na področju tehnologij uničenja, predelave in recikliranja, pozitivno pa bi lahko vplivala tudi na zaposlovanje, saj so postopki razgradnje delovno intenzivni in so za obdelavo tovrstnih odpadkov potrebne večje zmogljivosti. Zato je pomembno, da se zagotovijo ustrezni programi usposabljanja, ki bodo ustrezali potrebi po ustrezno usposobljenih fizičnih osebah za predelavo ozonu škodljivih snovi, ki jih vsebujejo pene.

(32)

Določiti je treba pravila za ozonu škodljive snovi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola in so navedene v Prilogi II, ob upoštevanju količin, ki se proizvajajo in uporabljajo v Uniji, ter vpliva emisij teh snovi na stratosferski ozon. Obstajajo tudi drugi priznani dejavniki, ki vplivajo na obnovo ozonskega plašča v sektorjih zunaj področja uporabe te uredbe. Med njimi je dušikov oksid, ki je glede na z dejavnikom škodljivosti za ozon ponderirane emisije ena najpomembnejših preostalih snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Dušikov oksid predstavlja glavni delež antropogenih emisij, ki izvirajo iz kmetijskih dejavnosti, področja, za katerega se je Komisija na podlagi sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ zavezala, da ga bo obravnavala. Druga težava so intenzivni požari v naravi, ki jih je pomembno preprečiti, saj bistveno povečajo stratosferski aerosol in imajo zato potencial za škodovanje stratosferskemu ozonu.

(33)

Države članice bi morale Komisiji poročati o primerih nezakonite trgovine, ki jih odkrijejo pristojni organi, vključno z naloženimi kaznimi.

(34)

Uporaba halonov bi morala biti dovoljena le za nujne uporabe, določene v tej uredbi. Države članice bi morale poročati o količinah halonov, ki so vgrajeni, uporabljeni ali shranjeni za nujne uporabe, ter o zajezitvenih ukrepih za zmanjšanje emisij teh snovi in o napredku pri iskanju alternativ. Te informacije so potrebne za poznavanje količin halonov, ki so v Uniji še vedno na voljo za nujne uporabe, in za spremljanje tehnološkega napredka na tem področju, ki bo pokazal, kdaj haloni za nekatere uporabe niso več potrebni.

(35)

Protokol zahteva poročanje o trgovini z ozonu škodljivimi snovmi. Proizvajalci, uvozniki in izvozniki ozonu škodljivih snovi, bi morali zato vsako leto poročati o trgovini z ozonu škodljivimi snovmi. Poročati bi bilo treba tudi o trgovini z ozonu škodljivimi snovmi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola in so navedene v Prilogi II, da bi se lahko ocenilo, ali je treba nekatere ali vse nadzorne ukrepe, ki se uporabljajo za ozonu škodljive snovi navedene v Prilogi I, razširiti tudi na navedene snovi.

(36)

V imenu Unije Komisija Sekretariatu za ozon letno poroča o uvozu in izvozu ozonu škodljivih snovi, ki so pod nadzorom v okviru Protokola. Čeprav so države članice odgovorne za poročanje o proizvodnji in uničenju takih snovi, bi morala Komisija predložiti osnutek podatkov o teh dejavnostih, s čimer bi Sekretariatu za ozon omogočila zgodnji izračun porabe Unije. Če ne bo uradnih obvestil o razširitvi klavzule o organizaciji regionalnega gospodarskega povezovanja, bi morala Komisija nadaljevati prakso letnih poročil, hkrati pa zagotoviti, da bodo imele države članice na voljo dovolj časa za pregled osnutkov podatkov, ki jih predloži Komisija, da bi se izognili nedoslednostim.

(37)

Pristojni organi držav članic, vključno z okoljskimi organi, organi za nadzor trga in carinskimi organi, bi morali izvajati preglede na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja, da bi zagotovili skladnost s to uredbo. Takšen pristop je potreben, da bi se osredotočili na dejavnosti z največjim tveganjem nezakonite trgovine ali nezakonitega izpusta ozonu škodljivih snovi, ki jih zajema ta uredba. Poleg tega bi morali pristojni organi izvajati preglede, kadar imajo dokaze ali druge pomembne informacije o morebitnih primerih neskladnosti. Kadar je to ustrezno in kolikor je mogoče, bi bilo treba take informacije sporočiti carinskim organom, da se pred kontrolami opravi analiza tveganja v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Kadar pristojni organi ugotovijo primere kršitev te uredbe, je pomembno zagotoviti, da so pristojni organi, odgovorni za spremljanje izrekanja sankcij, obveščeni, da lahko po potrebi naložijo ustrezno sankcijo.

(38)

Države članice bi morale zagotoviti, da bodo podjetja, ki kršijo to uredbo, kaznovana z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

(39)

Države članice bi morale imeti možnost, da za isto kršitev določijo pravila za kazenske sankcije ali upravne sankcije ali oboje. Kadar države članice za isto kršitev naložijo kazenske sankcije in upravne sankcije, to ne sme povzročiti kršitve pravice, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (ne bis in idem), kot jo razlaga Sodišče Evropske unije.

(40)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z:

Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(41)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s:

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (18). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(42)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (19), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija, pa Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (20), zlasti kar zadeva zahteve glede zaupnosti in varnosti obdelave, prenosa osebnih podatkov iz Komisije na države članice, zakonitosti obdelave ter pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij, pravic do dostopa do njihovih osebnih podatkov in pravic do njihovega popravka.

(43)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je uradne pripombe podal 20. maja 2022.

(44)

Glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo sodišča držav članic zagotoviti sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije. Poleg tega člen 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) državam članicam nalaga, da vzpostavijo pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. V zvezi s tem bi morale države članice zagotoviti, da ima javnost, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, dostop do pravnega varstva v skladu z obveznostmi, o katerih so se države članice dogovorile v okviru Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (21) (Aarhuška konvencija).

(45)

Ker ciljev te uredbe, in sicer obravnavanja tanjšanja ozonskega plašča in s tem prispevanja k obnavljanju stratosferskega ozona, zmanjšanja segrevanja ozračja in zagotavljanja skladnosti s Protokolom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave okoljskih problemov ter učinkov te uredbe na trgovino v Uniji in zunanjo trgovino lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)

Potrebnih je več sprememb Uredbe (ES) št. 1005/2009. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno Uredbo razveljaviti in nadomestiti s to uredbo –