12. Države članice lahko končnim distributerjem dovolijo, da se združijo v skupine za namene izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 6, če posamezna skupina:
|
(a)
|
ne presega 40-odstotnega tržnega deleža ustrezne kategorije pijač;
|
|
(b)
|
ima največ pet končnih distributerjev in
|
|
(c)
|
zajema le kategorije pijač, katerih dostopnost na ozemlju države članice omogočajo vsi člani skupine.
|
Pogoj iz točke (b) se ne uporablja, če končni distributerji delujejo pod isto blagovno znamko.
Kadar država članica omogoči končnim distributerjem, da se združijo v skupine na podlagi prvega pododstavka, vsaka skupina pristojnemu organu države članice predloži vsaj informacije o:
|
(a)
|
končnih distributerjih, vključenih v skupino, in
|
|
(b)
|
končnem distributerju, ki je imenovan za vodjo skupine in kontaktno točko.
|
Države članice lahko zahtevajo predložitev dodatnih informacij, potrebnih za izvrševanje obveznosti iz odstavka 6 v povezavi s tem odstavkom.
Končni distributerji zagotovijo, da so njihovi dogovori o združevanju skladni s členoma 101 in 102 PDEU. Brez poseganja v splošno veljavnost pravil Unije o konkurenci za take skupine vsi člani skupine zlasti zagotovijo, da v okviru njihovih dogovorov o združevanju ne prihaja do izmenjave podatkov ali informacij, tudi v zvezi s podatki o predvideni prodaji, razen v zvezi z informacijami iz člena 30(2) te uredbe.
Komisija do 1. januarja 2028 sprejme delegirane akte v skladu s členom 64 za dopolnitev te uredbe z določitvijo in opredelitvijo podrobnih pogojev in zahtev glede poročanja, ki se uporabljajo za dogovore o združevanju, pri čemer upošteva vrsto in količino embalaže, ki jo vsak končni distributer da na trg vsako koledarsko leto, in lokacijo končnih distributerjev.