|
+PRILOGA V MERILA ZA PREVERJANJE IZ ČLENA 15 |
PRILOGA V MERILA ZA PREVERJANJE IZ ČLENA 15
PRILOGA V MERILA ZA PREVERJANJE IZ ČLENA 15 DEL A – Preverjanje emisij iz nepremičnih naprav Splošna načela 1. Emisije iz vsake dejavnosti, navedene v Prilogi I, je treba preveriti. 2. Postopek preverjanja vključuje preučitev poročila na podlagi člena 14(3) in spremljanja v predhodnem letu. Obravnava zanesljivost, verodostojnost in točnost sistemov spremljanja ter podatkov in informacij o emisijah, navedenih v poročilu, zlasti:
(a)
podatkov o dejavnosti, navedenih v poročilu, ter povezanih meritev in izračunov;
(b)
izbire in uporabe faktorjev emisije;
(c)
izračunov, s katerimi so se določile skupne emisije; in
(d)
kadar se uporabi merjenje, primernosti izbire in uporabe merilnih metod. 3. Emisije v poročilu se lahko potrdijo le, če zanesljivi in verodostojni podatki in informacije dopuščajo določitev emisij z visoko stopnjo gotovosti. Za visoko stopnjo gotovosti mora upravljavec dokazati, da:
(a)
v podatkih v poročilu ni neskladij;
(b)
so bili podatki zbrani v skladu z veljavnimi znanstvenimi standardi; in
(c)
so ustrezne evidence naprave popolne in skladne. 4. Preveritelju se omogoči dostop do vseh lokacij in informacij, povezanih s predmetom preverjanja. 5. Preveritelju upošteva, ali je naprava registrirana v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Metodologija Strateška analiza 6. Preverjanje temelji na strateški analizi vseh dejavnosti v napravi. To pomeni, da mora preverjevalec imeti pregled nad vsemi dejavnostmi in njihovim pomenom za emisije. Analiza procesov 7. Preverjanje predloženih informacij se, kadar je to primerno, opravi na lokaciji naprave. Preverjevalec s kontrolami na kraju samem določi zanesljivost podatkov in informacij v poročilu. Analiza tveganja 8. Preverjevalec oceni vse vire emisij v napravi glede na zanesljivost podatkov za vsak vir, ki prispeva k skupnim emisijam naprave. 9. Na podlagi te analize preveritelj izrecno določi tiste vire, ki predstavljajo veliko tveganje napake, ter druge vidike postopka spremljanja in poročanja, ki verjetno prispevajo k napakam pri določanju skupnih emisij. To vključuje zlasti izbiro faktorjev emisije in izračunov, potrebnih za določitev ravni emisij iz posameznih virov. Posebno pozornost je treba posvetiti virom, ki predstavljajo veliko tveganje napake, in zgoraj navedenim vidikom postopka spremljanja. 10. Preveritelj upošteva vse učinkovite metode nadzorovanja tveganja, ki jih uporablja upravljavec, da bi čim bolj zmanjšal stopnjo negotovosti. Poročilo 11. Preveritelj pripravi poročilo o postopku potrjevanja in navede, ali je poročilo na podlagi člena 14(3) zadovoljivo. V tem poročilu morajo biti navedene vse zadeve, pomembne za opravljeno delo. Izjava, da je poročilo na podlagi člena 14(3) zadovoljivo, se lahko poda, če navedene skupne emisije po mnenju preveritelja niso pomembno netočne. Minimalne zahteve za usposobljenost preveritelja 12. Preveritelj je neodvisen od upravljavca, svoje dejavnosti izvaja profesionalno in objektivno ter razume:
(a)
določbe te direktive ter ustrezne standarde in navodila, ki jih sprejme Komisija na podlagi člena 14(1);
(b)
zakonodajne, regulatorne in upravne zahteve, pomembne za dejavnosti, ki se preverjajo; in
(c)
pridobivanje vseh informacij, povezanih z vsakim virom emisij v napravi, zlasti v zvezi z zbiranjem, merjenjem, izračunavanjem in poročanjem podatkov. DEL B – Preverjanje emisij iz letalskih dejavnosti 13. Splošna načela in metodologija iz te priloge se uporabijo za preverjanje poročil o emisijah iz letov, ki spadajo v letalske dejavnosti iz Priloge I. V ta namen:
(a)
v odstavku 3 se sklicevanje na upravljavca šteje za sklicevanje na operatorja zrakoplova in v točki (c) navedenega odstavka sklicevanje na napravo za sklicevanje na zrakoplov, ki izvaja letalske dejavnosti iz poročila;
(b)
v odstavku 5 se sklicevanje na napravo šteje za sklicevanje na operatorja zrakoplova;
(c)
v odstavku 6 se sklicevanje na dejavnosti, ki se izvajajo na napravi, šteje za sklicevanje na letalske dejavnosti iz poročila, ki jih izvaja operator zrakoplova;
(d)
v odstavku 7 se sklicevanje na mesto naprave šteje za sklicevanje na mesta, ki jih operator zrakoplova uporablja za izvajanje letalskih dejavnosti iz poročila;
(e)
v odstavkih 8 in 9 se sklicevanje na vire emisij v napravi šteje za sklicevanje na zrakoplov, za katerega je operator zrakoplova odgovoren, in
(f)
v odstavkih 10 in 12 se sklicevanje na operatorja šteje za sklicevanje na operatorja zrakoplova. Dodatne določbe za preverjanje poročil o emisijah iz letalstva 14. Preveritelj preveri zlasti:
(a)
da so upoštevani vsi leti v letalski dejavnosti, navedeni v Prilogi I. Pri tej nalogi si preveritelj pomaga s podatki o časovnem razporedu in drugimi podatki o prometu operatorja zrakoplova, vključno s podatki iz Eurocontrola, ki jih zahteva ta operator;
(b)
da se podatki o skupni porabi goriva in podatki o kupljenem ali kako drugače dobavljenem gorivu za zrakoplov, ki opravlja letalske dejavnost, na splošno med seboj ujemajo. Dodatne določbe za preverjanje podatkov o tonskih kilometrih, predloženih za namene členov 3e in 3f 15. Splošna načela in metodologija za preverjanje poročil o emisijah iz člena 14(3), kot so določena v tej prilogi, se po potrebi uporabijo tudi za preverjanje podatkov o tonskih kilometrih. 16. Preveritelj preveri zlasti, ali se v vlogi operatorja zrakoplova iz členov 3e(1) in 3f(2) upoštevajo le leti, ki so se dejansko izvedli in ki spadajo med letalske dejavnosti, navedene v Prilogi I, za katere je letalski operater odgovoren. Pri tej nalogi si preveritelj pomaga s podatki o prometu operatorja zrakoplova, vključno s podatki iz Eurocontrola, ki jih zahteva ta operator. Poleg tega preveritelj preveri, ali se koristni tovor, o katerem poroča operator zrakoplova, ujema z zapisi o koristnem tovoru, ki jih ima ta operator zaradi varnosti. DEL C Preverjanje emisij, ki ustrezajo dejavnosti iz Priloge III Splošna načela 1. Emisije, ki ustrezajo dejavnosti iz Priloge III, se preverjajo. 2. Postopek preverjanja vključuje preučitev poročila na podlagi člena 14(3) in spremljanja v predhodnem letu. Obravnava zanesljivost, verodostojnost in točnost sistemov spremljanja ter sporočenih podatkov in informacij o emisijah, in zlasti:
(a)
sporočena goriva, sproščena za porabo, in z njimi povezanih izračunov;
(b)
izbiro in uporabo faktorjev emisije;
(c)
izračunov, s katerimi so se določile skupne emisije. 3. Sporočene emisije se lahko potrdijo le, če zanesljivi in verodostojni podatki in informacije dopuščajo določitev emisij z visoko stopnjo gotovosti. Za visoko stopnjo gotovosti mora regulirani subjekt dokazati, da:
(a)
v sporočenih podatkih ni neskladij;
(b)
so bili podatki zbrani v skladu z veljavnimi znanstvenimi standardi, ter
(c)
so ustrezne evidence reguliranega subjekta popolne in skladne. 4. Preveritelju se omogoči dostop do vseh lokacij in informacij, povezanih s predmetom preverjanja. 5. Preveritelj upošteva, ali je regulirani subjekt registriran v sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Metodologija Strateška analiza 6. Preverjanje temelji na strateški analizi vseh količin goriv, ki jih regulirani subjekt sprosti za porabo. To pomeni, da mora preveritelj imeti pregled nad vsemi dejavnostmi, s katerimi regulirani subjekt sprošča goriva v porabo, in njihovim pomenom za emisije. Analiza procesov 7. Preverjanje predloženih podatkov in informacij se, kadar je to primerno, opravi na lokaciji reguliranega subjekta. Preveritelj s kontrolami na kraju samem določi zanesljivost sporočenih podatkov in informacij. Analiza tveganja 8. Preveritelj predloži vsa sredstva, s katerimi regulirani subjekt sprosti goriva za porabo, na oceno zanesljivosti podatkov o skupnih emisijah reguliranega subjekta. 9. Na podlagi te analize preveritelj izrecno določi vse elemente, ki predstavljajo veliko tveganje napake, ter druge vidike postopka spremljanja in poročanja, ki bi lahko prispevali k napakam pri določanju skupnih emisij. To vključuje zlasti izračune, potrebne za določitev ravni emisij iz posameznih virov. Posebno pozornost je treba posvetiti elementom, ki predstavljajo veliko tveganje napake, in zgoraj navedenim vidikom postopka spremljanja. 10. Preveritelj upošteva vse učinkovite metode nadzorovanja tveganja, ki jih uporablja regulirani subjekt, da bi čim bolj zmanjšal stopnjo negotovosti. Poročilo 11. Preveritelj pripravi poročilo o postopku potrjevanja in navede, ali je poročilo na podlagi člena 14(3) zadovoljivo. V tem poročilu morajo biti navedene vse zadeve, pomembne za opravljeno delo. Izjava, da je poročilo na podlagi člena 14(3) zadovoljivo, se lahko poda, če navedene skupne emisije po mnenju preveritelja niso pomembno netočne. Minimalna zahteva za usposobljenost preveritelja 12. Preveritelj je neodvisen od reguliranega subjekta, svoje dejavnosti izvaja profesionalno in objektivno ter razume:
(a)
določbe te direktive ter ustrezne standarde in navodila, ki jih sprejme Komisija na podlagi člena 14(1);
(b)
zakonodajne, regulatorne in upravne zahteve, pomembne za dejavnosti, ki se preverjajo, ter
(c)
pridobivanje vseh informacij, povezanih z vsemi sredstvi, s katerimi regulirani subjekt sprosti goriva za porabo, zlasti v zvezi z zbiranjem, merjenjem, izračunavanjem in poročanjem podatkov. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|