Člen 8b

Nadzorni seznam vsebuje največ 10 snovi, skupin snovi ali kazalcev onesnaženja naenkrat in za vsako snov določa medije spremljanja in možne analitske metode. Ti mediji spremljanja in metode niso nesorazmerno dragi za pristojne organe. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, ki bi glede na razpoložljive informacije lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Nadzorni seznam vključuje snovi, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost.

Komisija na podlagi znanstvenih poročil, ki jih pripravi ECHA v skladu z odstavkom 1a, vključi mikroplastiko in ustrezne kazalce prisotnosti, razvoja ali prenosa antimikrobične odpornosti (v nadaljnjem besedilu: kazalci antimikrobične odpornosti) na nadzorni seznam, če so na voljo zanesljive metode vzorčenja in analitske metode, ki ne povzročajo prekomernih stroškov. Komisija do 1. decembra 2027 opredeli take metode vzorčenja in analitske metode.

Komisija pri posodobitvi nadzornega seznama z nadzornega seznama črta vse snovi ali kazalce, za katere je mogoče brez dodatnih podatkov o spremljanju izvesti presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES. Posamezna snov, skupina snovi ali kazalec pa se sme obdržati na nadzornem seznamu še največ tri leta, kadar so potrebni dodatni podatki o spremljanju za oceno tveganja za vodno okolje.

Vsak posodobljeni nadzorni seznam vključuje tudi eno ali več dodatnih snovi, skupin snovi ali kazalcev, za katere Komisija na podlagi znanstvenih poročil ECHA meni, da bi lahko obstajalo splošno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, ob upoštevanju posodobljenega nadzornega seznama, ki vsebuje največ 10 snovi, skupin snovi ali kazalcev v skladu z odstavkom 1.

Mikroplastika in kazalci antimikrobične odpornosti se na seznamu ne hranijo v drugem zaporednem obdobju treh let, razen če je na voljo usklajena in zanesljiva metodologija za oceno tveganja, ki ob uporabi pokaže, da podatki o spremljanju, zbrani v prvem obdobju spremljanja, ne zadostujejo za oceno tveganja, ki ga predstavljajo za vodno okolje ali tveganja, ki ga prenašajo po vodnem okolju.

Vsaka država članica izbere vsaj eno postajo za spremljanje in še eno, če ima več kot milijon prebivalcev, poleg tega pa še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno zemljepisno površino v km2 in 60 000 , zaokroženo na najbližje celo število, in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med številom njenih prebivalcev in 5 milijoni, zaokroženo na najbližje celo število.

Države članice pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti spremljanja in časovnega razporeda za vsako snov, skupino snovi ali kazalec upoštevajo sezonske spremembe padavin, vodostaje, vzorce uporabe in verjetnost, da se snov, skupina snovi ali indikator pojavi. Spremljanje se izvaja najmanj dvakrat letno, kadar se izvaja v vodi, in najmanj enkrat na leto, kadar se izvaja v sedimentih ali organizmih. Kadar je potrebna večja pogostost, na primer za snovi, ki so občutljive na podnebne ali sezonske spremembe, se povečanje pogostosti določi in tehnično utemelji v izvedbenem aktu o vzpostavitvi nadzornega seznama, sprejetem na podlagi odstavka 1.

Kadar lahko država članica pridobi in Komisiji predloži zadostne, primerljive, reprezentativne in nedavne podatke o spremljanju za določeno snov, skupino snovi ali kazalec iz obstoječih programov ali študij spremljanja, se lahko odloči, da ne bo izvajala dodatnega spremljanja v okviru mehanizma nadzornega seznama za navedeno snov, skupino snovi ali kazalec, pod pogojem, da je bila snov, skupina snovi ali kazalec nadzorovan z metodologijo, ki je skladna z mediji spremljanja in analitskimi metodami iz izvedbenega akta o vzpostavitvi nadzornega seznama ter z Direktivo Komisije 2009/90/ES ( 14 ).

Kadar Komisija ob upoštevanju ocene ECHA iz prvega pododstavka tega odstavka sklene, da nadaljnje spremljanje ni potrebno za nadaljnjo oceno tveganja za vodno okolje, se ta ocena ECHA upošteva pri pregledu seznamov snovi iz Priloge I ali dela C Priloge II k tej direktivi v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES.