Člen 4 Opredelitev pojmov

„zunanji zrak“ pomeni zrak v troposferi, razen na delovnih mestih, kakor so opredeljena v členu 2 Direktive Sveta 89/654/EGS (19), kjer se uporabljajo določbe v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu ter do katerih javnost nima rednega dostopa;

„standardi kakovosti zraka“ pomeni mejne vrednosti, ciljne vrednosti, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, cilje glede povprečne stopnje izpostavljenosti, kritične vrednosti, alarmne vrednosti, opozorilne vrednosti in dolgoročne cilje;

„onesnaževalo“ pomeni katero koli snov, ki je prisotna v zunanjem zraku in za katero je verjetno, da ima škodljive učinke na zdravje ljudi ali na okolje;

„raven“ pomeni koncentracijo onesnaževala v zunanjem zraku ali njegovo usedlino na površinah v danem času;

„skupno usedanje“ pomeni celotno maso onesnaževal, ki so prešla iz ozračja na površino, kot na primer na prst, rastlinstvo, vodo ali stavbe, na danem območju v danem času;

„PM10“ pomeni delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM10, EN 12341, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 10 μm;

„PM2,5“ pomeni delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v referenčni metodi za vzorčenje in merjenje PM2,5, EN 12341, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamskim premerom nad 2,5 μm;

„dušikovi oksidi“ pomeni vsoto mešalnega prostorninskega razmerja (ppbv) dušikovega monoksida (dušikovega oksida) in dušikovega dioksida, izraženo v enotah masne koncentracije dušikovega dioksida (μg/m3);

„arzen“, „kadmij“, „svinec“, „nikelj“ in „benzo(a)piren“ pomeni skupno vsebnost teh elementov in sestavin v frakciji PM10;

„policiklični aromatski ogljikovodiki“ pomeni tiste organske spojine, ki jih sestavljata najmanj dva povezana aromatska obroča, ki sta v celoti iz ogljika in vodika;

„skupno plinasto živo srebro“ pomeni hlape elementarnega živega srebra (Hg0) in reaktivno plinasto živo srebro, to je vrsto živega srebra, topno v vodi, z zadostnim tlakom hlapov za obstoj v plinastem stanju;

„hlapne organske spojine“ ali „HOS“ pomeni vse organske spojine iz antropogenih in biogenih virov razen metana, ki ob prisotnosti sončne svetlobe pri reakciji z dušikovimi oksidi tvorijo fotokemične oksidante;

„prekurzorji ozona“ pomeni snovi, ki prispevajo k nastajanju prizemnega ozona;

„črni ogljik“ ali „BC“ pomeni ogljikove aerosole, merjene z absorpcijo svetlobe;

„ultrafini delci“ pomeni delce s premerom, manjšim ali enakim 100 nm, pri čemer se ultrafini delci merijo kot koncentracije števila delcev na kubični centimeter za velikostni razpon s spodnjo mejo 10 nm in za velikostni razpon brez omejitve zgornje meje;

„oksidativni potencial delcev“ pomeni merilo zmogljivosti delcev, da oksidirajo potencialne ciljne molekule;

„cona“ pomeni del ozemlja države članice, ki ga razmeji sama zaradi ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka;

„teritorialna enota povprečne izpostavljenosti“ pomeni del ozemlja države članice, ki ga ta država članica določi za namene določanja kazalnika povprečne izpostavljenosti, ki ustreza regiji NUTS 1 ali NUTS 2, kot sta določeni v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (20), ali kombinaciji dveh ali več sosednjih regij NUTS 1 ali NUTS 2, če je njihova skupna velikost manjša od celotnega ozemlja te države članice in ni večja od 85 000 km2;

„aglomeracija“ pomeni somestje z več kot 250 000 prebivalci ali, kadar je prebivalcev 250 000 ali manj, z dano gostoto prebivalstva na km2, ki jo določijo države članice;

„ocenjevanje“ pomeni katero koli metodo, uporabljeno za merjenje, izračunavanje, napovedovanje ali ocenjevanje ravni;

„ocenjevalni prag“ pomeni raven, ki določa zahtevano ureditev ocenjevanja za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka;

„meritve na stalnem merilnem mestu“ pomeni meritve na vzorčevalnih mestih, ki se izvajajo neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem na istih lokacijah vsaj eno koledarsko leto, za določitev ravni v skladu z ustreznimi cilji za kakovost podatkov;

„indikativne meritve“ pomeni meritve, ki se izvajajo v rednih časovnih presledkih med koledarskim letom ali z naključnim vzorčenjem, da se določijo ravni v skladu s cilji kakovosti podatkov, ki so manj strogi od tistih, ki veljajo za meritve na stalnem merilnem mestu;

„uporaba modeliranja“ pomeni uporabo sistema modeliranja, ki se razume kot veriga modelov in podmodelov, vključno z vsemi potrebnimi vhodnimi podatki ter vsako naknadno obdelavo;

„objektivna ocena“ pomeni informacije o koncentraciji ali ravni usedanja posameznega onesnaževala, ki so pridobljene na podlagi strokovne analize, in ki lahko vključuje uporabo statističnih orodij;

„prostorska reprezentativnost“ pomeni pristop ocenjevanja, pri katerem so metrike kakovosti zraka, opažene na vzorčevalnem mestu, reprezentativne za izrecno razmejeno geografsko območje, v kolikor se metrike kakovosti zraka na tem območju ne razlikujejo od metrik, opaženih na vzorčevalnem mestu, za več kot vnaprej določeno tolerančno raven;

„žariščne točke onesnaženosti zraka“ pomeni lokacije v conah z najvišjimi koncentracijami, ki jim bo prebivalstvo verjetno neposredno ali posredno izpostavljeno v obdobju, ki je pomembno glede na čas povprečenja mejnih ali ciljnih vrednosti, tudi kjer na raven onesnaženosti močno vplivajo emisije iz virov močnega onesnaževanja, kot so bližnje preobremenjene ali zelo prometne ceste, en sam industrijski vir ali industrijsko območje s številnimi viri, pristanišča, letališča, intenzivno ogrevanje stanovanj ali kombinacija teh virov;

„mesta v neizpostavljenem mestnem okolju“ pomeni mesta na mestnih in primestnih območjih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega mestnega prebivalstva;

„mesta v neizpostavljenem podeželskem okolju“ pomeni mesta na podeželskih območjih z majhno gostoto prebivalstva, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega podeželskega prebivalstva, rastlinstva in naravnih ekosistemov;

„glavno merilno mesto“ pomeni postajo za spremljanje na mestu v neizpostavljenem mestnem okolju ali mestu v neizpostavljenem podeželskem okolju, ki združuje več vzorčevalnih mest za zbiranje dolgoročnih podatkov o več onesnaževalih;

„mejna vrednost“ pomeni raven, ki je določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi ali okolje, jih preprečiti ali zmanjšati in ki jo je treba doseči v določenem roku, ko pa se doseže, se ne sme preseči;

„ciljna vrednost“ pomeni raven, ki je določena na podlagi znanstvenih spoznanj s ciljem izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi ali okolje, ki jo je treba, kadar je to mogoče, doseči v določenem času;

„kazalnik povprečne izpostavljenosti“ ali „AEI“ pomeni povprečno raven, določeno na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju po vsej teritorialni enoti povprečne izpostavljenosti, ali, če v tej teritorialni enoti ni nobenega mestnega območja, na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju, in odraža izpostavljenost prebivalstva, uporablja pa se za preverjanje, ali sta bila za to teritorialno enoto izpolnjena obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti in cilj glede povprečne stopnje izpostavljenosti;

„obveznost zmanjšanja povprečne izpostavljenosti“ pomeni odstotek znižanja povprečne izpostavljenosti prebivalstva, izražene kot kazalnik povprečne izpostavljenosti teritorialne enote povprečne izpostavljenosti, s ciljem zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi, ki ga je treba doseči v določenem roku in nato, ko je enkrat dosežen, ne sme biti presežen;

„cilj glede povprečne stopnje izpostavljenosti“ pomeni raven kazalnika povprečne izpostavljenosti, ki jo je treba doseči z namenom zmanjšanja škodljivih učinkov na zdravje ljudi;

„kritična vrednost“ pomeni raven, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive učinke na nekatere receptorje, kot so drevesa, druge rastline ali naravni ekosistemi, vendar ne na človeka;

„alarmna vrednost“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi že zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri morajo države članice nemudoma ukrepati;

„opozorilna vrednost“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti posebno občutljivega prebivalstva in ranljivih skupin ter pri kateri so potrebne takojšnje in ustrezne informacije;

„dolgoročni cilj“ pomeni raven, ki jo je treba doseči dolgoročno, razen kadar ni dosegljiva s sorazmernimi ukrepi, da bi se zagotovilo učinkovito varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja;

„delež iz naravnih virov“ pomeni emisije onesnaževal, ki jih niti neposredno niti posredno ne povzroča človeška dejavnost, vključno z naravnimi dogodki, kot so vulkanski izbruhi, seizmične dejavnosti, geotermalne dejavnosti, požari v divjini, pojavi močnega vetra, morski pršec ali atmosferske resuspenzije ali prenos naravnih delcev iz sušnih regij;

„načrt za kakovost zraka“ pomeni načrt, ki določa politike in ukrepe za izpolnjevanje mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti ali obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, ko so te presežene;

„kažipot za kakovost zraka“ pomeni načrt za kakovost zraka, sprejet pred rokom za dosego mejnih in ciljnih vrednosti, v katerem so določene politike in ukrepi za izpolnjevanje teh mejnih in ciljnih vrednosti v roku za njihovo izpolnjevanje;

„kratkoročni akcijski načrt“ pomeni načrt, ki določa izredne ukrepe, ki jih je treba kratkoročno sprejeti za zmanjšanje neposrednega tveganja ali trajanja preseganja alarmnih vrednosti;

„občutljivo prebivalstvo in ranljive skupine“ pomeni tiste skupine prebivalstva, ki so trajno ali začasno bolj občutljive ali bolj ranljive zaradi učinkov onesnaženosti zraka kot povprečno prebivalstvo, in sicer zaradi specifičnih značilnosti, zaradi katerih so učinki izpostavljenosti na zdravje resnejši, ali ker imajo večjo občutljivost ali nižji prag za učinke na zdravje ali imajo zmanjšano zmožnost, da se zaščitijo;

„zadevna javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, na katero vpliva ali bi lahko vplivali postopki odločanja v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz člena 9, 19 ali 20, oziroma ki ima interes za te postopke; za namene te opredelitve se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve na podlagi nacionalnega prava.