Člen 9 Vzorčevalna mesta

1.   Lokacija vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), benzena, ogljikovega monoksida, arzena, kadmija, svinca, niklja, benzo(a)pirena in ozona v zunanjem zraku se določi v skladu s Prilogo IV.

2.   V vsaki coni, kjer raven onesnaževal presega ocenjevalni prag določen v Prilogi II, število vzorčevalnih mest za vsako onesnaževalo ni manjše od najmanjšega števila vzorčevalnih mest, določenega v točkah A in C Priloge III.

3.   Za cone, na katerih raven onesnaževal presega ustrezne ocenjevalne prage, določene v Prilogi II, ne pa tudi ustreznih mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti in kritičnih vrednosti, določenih v Prilogi I, se lahko minimalno število vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu v skladu s točkama A in C Priloge III zmanjša za največ 50 %, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.   Na ozemlju države članice se vzpostavi eno ali več vzorčevalnih mest, prilagojenih cilju spremljanja iz oddelka 3, točka A, Priloge VII, da se zagotovijo podatki o koncentracijah prekurzorjev ozona iz točke B navedenega oddelka na mestih, določenih v skladu s točko C navedenega oddelka.

5.   Dušikov dioksid se meri na najmanj 50 % vzorčevalnih mestih za vzorčenje ozona, zahtevanih na podlagi točke A, tabela 2, Priloge III. To merjenje je neprekinjeno, razen na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju, kot je navedeno v točki B Priloge IV, kjer je mogoče uporabiti druge merilne metode.

6.   V skladu s Prilogo IV vsaka država članica zagotovi, da razporeditev vzorčevalnih mest, ki se uporabi za izračun kazalnikov povprečne izpostavljenosti PM2,5 in dušikovega dioksida, zagotavlja, da se ustrezno upošteva izpostavljenost celotnega prebivalstva. Število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od tistega, določenega z uporabo točke B Priloge III.

7.   Vzorčevalna mesta, na katerih so bila v preteklih treh letih zabeležena preseganja katere koli ustrezne mejne vrednosti ali ciljne vrednosti iz oddelka 1 Priloge I, se ne premestijo, razen če je premestitev potrebna zaradi posebnih okoliščin, vključno s prostorskim razvojem. Premestitev takih vzorčevalnih mest se podpre z uporabami modeliranja ali indikativnimi meritvami in, kadar koli je to mogoče, zagotavlja kontinuiteto meritev ter se izvede znotraj njihovega območja prostorske reprezentativnosti. Podrobna utemeljitev vsake premestitve takih vzorčevalnih mest se v celoti dokumentira v skladu z zahtevami iz točke D Priloge IV.

8.   Za oceno vsebnosti benzo(a)pirena v zunanjem zraku vsaka država članica spremlja druge pomembne policiklične aromatske ogljikovodike na omejenem številu vzorčevalnih mest. Ti policiklični aromatski ogljikovodiki zajemajo vsaj: benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren in dibenzo(a,h)antracen. Vzorčevalna mesta za te policiklične aromatske ogljikovodike so postavljena skupaj z vzorčevalnimi mesti za benzo(a)piren, izberejo pa se na način, da je mogoče prepoznati geografske spremembe in dolgoročne trende.

9.   Poleg spremljanja, ki se zahteva na podlagi člena 10, države članice spremljajo ravni ultrafinih delcev v skladu s točko D Priloge III in oddelkom 4 Priloge VII. Spremljanje koncentracij črnega ogljika se lahko izvaja na istih mestih.