PRILOGA VI Merila za ukrepe za samoregulacijo

Odprtost sodelovanja

Ukrepi za samoregulacijo morajo biti odprti za sodelovanje vseh subjektov, ki dajejo na trg izdelek, na katerega se nanaša ukrep za samoregulacijo, vključno z MSP in subjekti iz tretjih držav, v pripravljalni fazi in fazi izvedbe. Gospodarski subjekti, ki nameravajo sprejeti ukrep za samoregulacijo, bi morali svoj namen javno objaviti, še preden se začne postopek priprave ukrepa.

Trajnostnost in dodana vrednost

Ukrepi za samoregulacijo morajo ustrezati ciljem politike iz te uredbe ter morajo biti skladni z gospodarskimi in družbenimi razsežnostmi trajnostnega razvoja. Temeljiti morajo na celostnem pristopu k varovanju okolja, interesov potrošnikov, zdravja, kakovosti življenja in ekonomskih interesov.

Reprezentativnost

Industrija in z njo povezana združenja, ki sodelujejo pri ukrepu za samoregulacijo, morajo predstavljati veliko večino ustreznega gospodarskega sektorja v skladu s členom 21(3), prvi pododstavek, točka (b). Paziti je treba, da se zagotovi spoštovanje prava Unije o konkurenci, zlasti člena 101 PDEU v zvezi s protikonkurenčnimi sporazumi.

Opredeljeni in zastavljeni cilji

Cilji, ki so jih podpisniki opredelili v okviru svojih ukrepov za samoregulacijo, morajo biti jasno določeni, merljivi in nedvoumni, začenši z natančno opredeljenim izhodiščem. Če ukrep za samoregulacijo temelji na dolgoročnem vidiku, je treba vključiti vmesne cilje. Omogočiti je treba spremljanje skladnosti z glavnimi in vmesnimi cilji, in sicer na cenovno sprejemljiv in verodostojen način z uporabo jasnih in zanesljivih kazalcev.

Sodelovanje civilne družbe

Za zagotavljanje preglednosti je treba ukrepe za samoregulacijo objaviti, tudi na spletu na javno in prosto dostopnem spletišču in prek drugih elektronskih sredstev za širjenje informacij.

Deležnike, ki vključujejo države članice, industrijo, okoljske nevladne organizacije in združenja potrošnikov, se povabi, da izrazijo svoje stališče glede ukrepa za samoregulacijo.

Spremljanje in poročanje

Izbrati in imenovati je treba neodvisnega inšpektorja, ki naj spremlja, kako podpisniki izpolnjujejo zahteve ukrepa za samoregulacijo. Ukrep za samoregulacijo mora neodvisnega inšpektorja pooblastiti za preverjanje skladnosti z zahtevami ukrepa za samoregulacijo. Poleg tega mora določati postopek za izbiro neodvisnega inšpektorja in pravila, da se zagotovi, da inšpektor ni v navzkrižju interesov ter da ima znanje in spretnosti, potrebne za preverjanje skladnosti z zahtevami ukrepa za samoregulacijo.

Vsak podpisnik mora vsako leto sporočiti vse potrebne informacije in podatke, na podlagi katerih lahko neodvisni inšpektor zanesljivo preveri skladnost podpisnika z ukrepom za samoregulacijo.

Na koncu vsakega enoletnega obdobja poročanja mora neodvisni inšpektor pripraviti poročilo o skladnosti.

Podpisnik, ki ne izpolnjuje zahtev ukrepa za samoregulacijo, mora sprejeti korektivni ukrep. Neodvisni inšpektor obvesti druge podpisnike, ki sodelujejo pri ukrepu za samoregulacijo, o neskladnosti podpisnika in korektivnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti.

Neodvisni inšpektor upošteva rezultate vseh dejavnosti za nadzor trga, ki jih je opravil organ za nadzor trga, med katerimi je bila ugotovljena neskladnost z zahtevami ukrepa za samoregulacijo, zlasti v poročilu o skladnosti, in se sprejmejo korektivni ukrepi.

Stroškovna učinkovitost uporabe ukrepa za samoregulacijo

Stroški uporabe ukrepa za samoregulacijo, zlasti v zvezi s spremljanjem, ne smejo povzročiti nesorazmernega upravnega bremena v primerjavi s cilji ukrepa in drugimi razpoložljivimi instrumenti politike.