Člen 4 Obnova kopenskih, obalnih in sladkovodnih ekosistemov

1.   Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za to, da se stanje območij habitatnih tipov iz Priloge I, ki niso v dobrem stanju, popravi v dobro stanje. Taki ukrepi za obnovo se vzpostavijo:

Za namene tega odstavka države članice do leta 2030 po potrebi dajo prednost ukrepom za obnovo na območjih, ki se nahajajo na območjih Natura 2000.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, prvi pododstavek, točki (a) in (b), lahko države članice, kadar je to ustrezno utemeljeno in za namene navedenega odstavka, iz ustrezne skupine habitatnih tipov izključijo zelo pogoste in splošno razširjene habitatne tipe, ki pokrivajo več kot 3 % njihovega evropskega ozemlja.

Kadar država članica uporabi odstopanje iz prvega pododstavka, vzpostavi ukrepe za obnovo:

Odstopanje iz prvega pododstavka se uporablja le, če se zagotovi, da odstotek iz točke (a) drugega pododstavka ne preprečuje doseganja ali ohranjanja ugodnega stanja ohranjenosti za vsakega od navedenih habitatnih tipov na nacionalni biogeografski ravni.

3.   Če država članica uporabi odstopanje na podlagi odstavka 2, se obveznost iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), uporablja za celotno območje vseh preostalih habitatnih tipov iz Priloge I, ki ni v dobrem stanju, obveznost iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), pa se uporablja za preostala območja ustreznih skupin habitatnih tipov iz Priloge I, ki niso v dobrem stanju.

4.   Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev habitatnih tipov iz Priloge I na območjih, na katerih se navedeni habitatni tipi ne pojavljajo, da bi se doseglo ugodno referenčno območje za navedene habitatne tipe. Takšni ukrepi se do leta 2030 vzpostavijo na območjih, ki predstavljajo najmanj 30 % dodatne površine, potrebne za doseganje skupnega ugodnega referenčnega območja za vsako skupino habitatnih tipov iz Priloge I, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15, do leta 2040 na območjih, ki predstavljajo najmanj 60 % navedene površine, in do leta 2050 na 100 % navedene površine.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 tega člena lahko država članica, če meni, da do leta 2050 ni mogoče vzpostaviti ukrepov za obnovo, ki so potrebni za doseganje ugodnega referenčnega območja za poseben habitatni tip na 100 % površine, določi v svojem nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15 nižji odstotek, in sicer med 90 % in 100 %, ter predloži ustrezno utemeljitev. Država članica v tem primeru postopoma vzpostavi ukrepe za obnovo, ki so potrebni za doseganje tega nižjega odstotka do leta 2050. Ti ukrepi za obnovo do leta 2030 pokrivajo vsaj 30 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takšnega nižjega odstotka do leta 2050, in do leta 2040 vsaj 60 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takšnega nižjega odstotka do leta 2050.

6.   Če država članica uporabi odstopanje na podlagi odstavka 5 za posebne habitatne tipe, se obveznost iz odstavka 4 uporablja za preostale habitatne tipe, ki so del skupin habitatnih tipov iz Priloge I, v katere spadajo ti posebni habitatni tipi.

7.   Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo kopenskih, obalnih in sladkovodnih habitatov vrst iz prilog II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS ter drugih kopenskih, obalnih in sladkovodnih habitatov prostoživečih ptic iz področja uporabe Direktive 2009/147/ES, ki so poleg ukrepov za obnovo iz odstavkov 1 in 4 tega člena potrebni za izboljšanje kakovosti in količine navedenih habitatov, vključno z njihovo ponovno vzpostavitvijo, in za izboljšanje povezljivosti, dokler nista doseženi zadostna kakovost in količina navedenih habitatov.

8.   Določitev najprimernejših območij za ukrepe za obnovo v skladu z odstavki 1, 4 in 7 tega člena temelji na najboljšem razpoložljivem znanju in najnovejših znanstvenih dokazih o stanju habitatnih tipov iz Priloge I k tej uredbi, ki se meri s strukturo in funkcijami, potrebnimi za njihovo dolgoročno ohranitev, vključno z njihovimi značilnimi vrstami, kot je navedeno v členu 1, točka (e), Direktive 92/43/EGS, ter o kakovosti in količini habitatov vrst iz odstavka 7 tega člena, ob upoštevanju informacij, predloženih na podlagi člena 17 Direktive 92/43/EGS in členom 12 Direktive 2009/147/ES, ter, kadar je to ustrezno, raznovrstnosti razmer v različnih regijah, kot je navedeno v členu 14(16), točka (c) te uredbe.

9.   Države članice zagotovijo, da je najpozneje do leta 2030 znano stanje habitatnih tipov za vsaj 90 % območja, porazdeljenega po vseh habitatnih tipih iz Priloge I, in da je do leta 2040 znano stanje vseh območij habitatnih tipov iz Priloge I.

10.   Pri ukrepih za obnovo iz odstavkov 1 in 4 se upoštevajo potreba po izboljšani povezljivosti med habitatnimi tipi iz Priloge I in ekološke zahteve vrst iz odstavka 7, ki se pojavljajo v navedenih habitatnih tipih.

11.   Države članice uvedejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se na območjih, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo v skladu z odstavki 1, 4 in 7, nenehno izboljšuje stanje habitatnih tipov iz Priloge I, dokler se ne doseže dobro stanje, pa tudi da se nenehno izboljšuje kakovost habitatov vrst iz odstavka 7, dokler se ne doseže zadostna kakovost navedenih habitatov.

Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS države članice uvedejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se območja, na katerih je bilo doseženo dobro stanje in na katerih je bila dosežena zadostna kakovost habitatov vrst, znatno ne poslabšajo.

12.   Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS si države članice prizadevajo, da do datuma objave svojih nacionalnih načrtov za obnovo v skladu s členom 17(6) te uredbe uvedejo potrebne ukrepe, da bi preprečile znatno poslabšanje območij, na katerih se pojavljajo habitatni tipi iz Priloge I k tej uredbi in ki so v dobrem stanju ali so potrebni za doseganje ciljev za obnovo iz odstavka 17 tega člena.

13.   Države članice lahko v zvezi z odstavkoma 11 in 12 tega člena zunaj območij Natura 2000, če ni drugih možnosti, na ravni vsake biogeografske regije svojega ozemlja uporabijo zahteve glede neposlabšanja iz navedenih odstavkov za vsak habitatni tip in vsak habitat vrste, če zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o tem, da namerava uporabljati ta odstavek do 19. februarja 2025, in izpolni obveznosti iz člena 15(3), točka (g), člena 20(1), točka (j), člena 21(1) in člena 21(2), točka (b).

14.   Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 11 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:

15.   Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 12 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:

16.   Na območjih Natura 2000 je neizpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 11 in 12 upravičeno, če so razlogi zanj:

17.   Države članice zagotovijo, da: