Člen 2 Opredelitev pojmov

„plačilni sistem“ pomeni formalen dogovor med tremi ali več udeleženci, brez upoštevanja morebitnih poravnalnih bank, centralnih nasprotnih strank, klirinških hiš ali posrednih udeležencev, s skupnimi pravili in standardiziranimi postopki za izvrševanje nalogov za prenos med udeleženci;

„infrastruktura finančnega trga“ (IFT) pomeni večstranski sistem med udeleženimi institucijami, vključno z upravljavcem sistema, ki se uporablja za kliring, poravnavo ali evidentiranje plačil, poslov z vrednostnimi papirji ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugih finančnih transakcij;

„SPPS Eurosistema“ pomeni SPPS, ki je v lasti in upravljanju centralne banke Eurosistema;

„zavarovanje“ pomeni tisto finančno premoženje ali zavezo tretje osebe, ki jo dajalec zavarovanja uporabi za zavarovanje obveznosti do prejemnika zavarovanja. Zavarovanje vključuje domače in čezmejno zavarovanje;

„naložbeno tveganje“ pomeni tveganje izgube, s katerim se sooča upravljavec SPPS ali udeleženec, kadar upravljavec SPPS vlaga svoja sredstva ali sredstva udeležencev, npr. zavarovanje;

„upravljavec SPPS“ pomeni:

„pristojni organ“ pomeni:

„podružnica“ pomeni podjetje, ki ni pravna oseba in je pravno odvisen del obstoječega subjekta;

„odbor“ pomeni: (a) v enotirnem sistemu upravljanja enotni upravni odbor upravljavca SPPS; (b) v dvotirnem sistemu upravljanja nadzorni svet ali enakovreden odbor upravljavca SPPS, imenovan v skladu z nacionalnim pravom, in (c) če je kot upravljavec SPPS določena podružnica, odbor pravnega subjekta, katerega pravno odvisen del je ta podružnica;

„poslovodstvo“ pomeni izvršne direktorje, npr. v enotirnem sistemu upravljanja člane odbora upravljavca SPPS, ki so vključeni v vodenje poslovanja SPPS, in morebitne druge s strani odbora imenovane izvršne vodstvene delavce, ki so vključeni v vodenje poslovanja SPPS, v dvotirnem sistemu upravljanja pa člane uprave upravljavca SPPS in morebitne druge s strani odbora ali uprave imenovane izvršne vodstvene delavce, ki so vključeni v vodenje poslovanja SPPS;

„poslovodstvo podružnice“ v primerih, ko je podružnica določena kot upravljavec SPPS, pomeni vodje, ki so uradno imenovani za odgovorne osebe te podružnice in na katere je preneseno pooblastilo za vodenje poslovanja SPPS;

„zadevni organi“ pomeni organe, ki imajo legitimen interes za dostop do informacij iz SPPS zaradi izpolnjevanja svojih zakonskih obveznosti, npr. organe za reševanje in nadzornike večjih udeležencev;

„pravno tveganje“ pomeni tveganje, ki izhaja iz uporabe zakonov ali drugih predpisov, njegova posledica pa je običajno izguba;

„kreditno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo mogla v celoti izpolniti svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti ali kadar koli v prihodnosti;

„likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da nasprotna stranka, bodisi udeleženec bodisi drug subjekt, ne bo imela dovolj denarnih sredstev za izpolnitev svojih finančnih obveznosti ob zapadlosti, bi pa lahko imela za to dovolj denarnih sredstev v prihodnosti;

„operativno tveganje“ pomeni tveganje, da bodo pomanjkljivosti v informacijskih sistemih ali notranjih procesih, človeške napake, napake pri vodenju ali motnje zaradi zunanjih dogodkov, tretjih oseb ali funkcij, dejavnosti in/ali storitev, oddanih v zunanje izvajanje, povzročile zmanjšanje, poslabšanje ali prekinitev storitev, ki jih zagotavlja SPPS;

„splošno poslovno tveganje“ pomeni vsako potencialno poslabšanje finančnega položaja SPPS, relevantno z vidika nemotenega poslovanja, zaradi takšnega upada prihodkov ali rasti odhodkov, da odhodki presežejo prihodke in povzročijo izgubo, ki jo je treba pokriti v breme kapitala;

„skrbniško tveganje“ pomeni tveganje, da bo prišlo do izgube v zvezi s finančnim premoženjem, ki je v skrbništvu, v primeru skrbnikove ali podskrbnikove insolventnosti, malomarnosti, goljufije, slabega upravljanja ali neustreznega vodenja evidenc;

„kibernetsko tveganje“ pomeni kombinacijo verjetnosti pojava kibernetskih incidentov in njihovega vpliva;

„zunanje izvajanje“ pomeni ureditev v kakršni koli obliki med upravljavcem SPPS in tretjo osebo ali subjektom znotraj skupine, v skladu s katerim ta tretja oseba ali subjekt znotraj skupine opravlja funkcije, dejavnosti in/ali storitve, ki bi jih sicer opravljal upravljavec SPPS;

„sistemsko tveganje“ pomeni tveganje, da v primeru, če udeleženec ali upravljavec SPPS ne izpolni obveznosti, ki jih ima v SPPS, drugi udeleženci in/ali upravljavec SPPS ne bodo mogli izpolniti svojih obveznosti ob zapadlosti, potencialno z učinkom prenosa vplivov, ki bi ogrozil stabilnost finančnega sistema ali zaupanje vanj;

„korektivni ukrep“ pomeni poseben ukrep ali ravnanje, ne glede na obliko, trajanje ali resnost, ki ga pristojni organ naloži upravljavcu SPPS, da odpravi neskladnost z zahtevami členov 8 do 27 in člena 29 ali prepreči ponovitev take neskladnosti;

„poravnalna banka“ pomeni banko, ki vodi račune v zvezi s plačili, prek katerih se izvršuje poravnava obveznosti, ki izhajajo iz plačilnega sistema;

„posredni udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki nima neposrednega dostopa do storitev SPPS in ga običajno pravila tega SPPS neposredno pogodbeno ne zavezujejo, kliring, poravnava in evidentiranje njegovih nalogov za prenos pa se v tem SPPS izvaja prek neposrednega udeleženca. Posredni udeleženec je v pogodbenem razmerju z neposrednim udeležencem. Ti pravni subjekti so lahko samo:

„nalog za prenos“ pomeni „prenosni nalog“, kakor je opredeljen v členu 2, točka (i), prva alinea, Direktive 98/26/ES (11);

„čezmejno zavarovanje“ pomeni zavarovanje, pri katerem je z vidika države, v kateri je finančno premoženje sprejeto za zavarovanje, najmanj eden od naslednjih elementov tuj: (a) valuta, v kateri je finančno premoženje denominirano; (b) država, v kateri se finančno premoženje nahaja, ali (c) država, v kateri je ustanovljen izdajatelj;

„finančne obveznosti“ pomeni pravne obveznosti, ki v SPPS nastanejo med udeleženci ali med udeleženci in upravljavcem SPPS zaradi vstopa nalogov za prenos v ta SPPS;

„kibernetski incident“ pomeni vsak zaznaven dogodek v informacijskem sistemu, vključno z omrežji, ki omogočajo prenos informacij in komuniciranje, ki (a) ogroža ali škodljivo vpliva na kibernetsko varnost ali (b) krši varnostne politike, varnostne postopke ali politike sprejemljive uporabe, ne glede na to, ali je posledica zlonamerne dejavnosti;

„neposredni udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki ima neposreden dostop do storitev upravljavca SPPS na podlagi pogodbenega razmerja, pri čemer ga zavezujejo pravila tega SPPS, sme pošiljati naloge za prenos v ta sistem in je sposoben naloge za prenos prejemati iz njega;

„kibernetska varnost“ pomeni ohranjanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij in/ali informacijskih sistemov, vključno z omrežji, ki omogočajo prenos informacij in komuniciranje;

„delovni dan“ pomeni delovni dan, kakor je opredeljen v členu 2, točka (n), Direktive 98/26/ES;

„kibernetska grožnja“ pomeni vsako okoliščino, zaradi katere bi se lahko izkoristila ena ali več ranljivosti in ki bi lahko škodljivo vplivala na kibernetsko varnost;

„zunanji izvajalec“ pomeni tretjo osebo ali subjekt znotraj skupine, ki izvaja funkcije, dejavnosti in/ali storitve v okviru ureditve zunanjega izvajanja;

„čezmejno plačilo“ pomeni plačilo med udeležencema, ki sta ustanovljena v različnih državah;

„neodvisni direktor“ pomeni v enotirnem sistemu upravljanja neizvršnega člana odbora, v dvotirnem sistemu upravljanja pa člana nadzornega sveta ali enakovrednega odbora, ki v obeh primerih nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo nasprotje interesov v zvezi s SPPS ali upravljavcem SPPS ali obvladujočimi delničarji, poslovodstvom ali udeleženci SPPS oziroma upravljavca SPPS, in ki ni imel takih povezav dve leti, preden je postal član odbora;

„načrt za sanacijo“ pomeni načrt za ponovno vzpostavitev nemotenega delovanja SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;

„načrt za urejeno prenehanje“ pomeni načrt za urejeno zaprtje SPPS, ki ga pripravi upravljavec SPPS;

„zadevni deležniki“ pomeni udeležence, IFT, ki imajo vpliv na tveganja v SPPS, in druge prizadete tržne udeležence v posameznem primeru;

„izredne razmere“ pomeni dogodek, pojav ali okoliščino, ki lahko povzroči prekinitev ali motnjo funkcij, dejavnosti in/ali storitev SPPS, vključno z oviranjem ali preprečitvijo dokončne poravnave;

„pomembno“ označuje tveganje, odvisnost in/ali spremembo, ki lahko vpliva na zmožnost subjekta, da opravlja ali zagotavlja storitve v skladu s pričakovanji;

„ponudnik likvidnosti“ pomeni ponudnika denarja v skladu s členi 10(3), 11(5), 13(1), 13(9) in 13(11) ali ponudnika finančnega premoženja v skladu s členom 13(4), vključujoč udeleženca SPPS ali tretjo osebo;

„kreditna izpostavljenost“ pomeni znesek ali vrednost, za katero obstaja tveganje, da je udeleženec ne bo poravnal v celoti niti ob zapadlosti niti kadar koli pozneje;

„sistem za odloženo neto poravnavo“ pomeni sistem, pri katerem se poravnava v centralnobančnem denarju izvede na neto osnovi na koncu vnaprej določenega poravnalnega cikla, npr. na koncu delovnega dne ali med delovnim dnem;

„povezana družba“ pomeni družbo, ki nadzira udeleženca ali jo nadzira udeleženec ali jo nadzira isti subjekt kot udeleženca. Nadzor nad družbo je opredeljen kot (a) lastništvo, nadzor ali imetje najmanj 20 % razreda vrednostnih papirjev družbe, ki dajejo glasovalno pravico, ali (b) konsolidacija družbe za potrebe finančnega poročanja;

„tržno tveganje“ pomeni tveganje izgube v bilančnih in zunajbilančnih postavkah zaradi gibanj tržnih cen;

„tveganje zaradi neugodnih gibanj“ pomeni tveganje, ki izhaja iz izpostavljenosti do udeleženca ali izdajatelja, kadar obstaja močna korelacija med zavarovanjem, ki ga zagotovi ta udeleženec ali ga izda ta izdajatelj, in kreditnim tveganjem tega udeleženca ali izdajatelja;

„agent nostro“ pomeni banko, ki jo udeleženci v SPPS uporabljajo za poravnavo;

„skrbniška banka“ pomeni banko, ki vodi in hrani finančno premoženje tretjih oseb;

„skrajne, vendar možne razmere na trgu“ pomeni celovit nabor preteklih in hipotetičnih razmer, vključno z obdobji največje nestanovitnosti, do katerih je prišlo na trgih, ki jim služi SPPS;

„enostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje samo en prenos denarnih sredstev v eni valuti;

„dvostransko plačilo“ pomeni plačilo, ki vključuje dva prenosa denarnih sredstev v različnih valutah v sistemu za poravnavo izmenjav vrednosti;

„nameravani dan poravnave“ pomeni dan, ki ga pošiljatelj naloga za prenos vnese v SPPS kot dan poravnave;

„tveganje izgube glavnice“ pomeni tveganje, da bo nasprotna stranka izgubila celotno vrednost, ki je vključena v transakcijo, tj. bodisi tveganje, da bo prodajalec finančnega premoženja to premoženje nepreklicno dostavil, ne bo pa prejel plačila, bodisi tveganje, da bo kupec finančno premoženje nepreklicno plačal, ne bo ga pa prejel;

„ponudnik javnih in drugih storitev“ pomeni tretjo osebo ali subjekt znotraj skupine, ki upravljavcu SPPS zagotavlja proces, javno ali drugo storitev ali dejavnost ali njihove dele;

„obveščevalni podatki o grožnjah“ pomeni vse informacije, ki so bile združene, preoblikovane, analizirane, razložene ali obogatene, da bi zagotovile potrebno podlago za odločanje o ukrepih za zmanjšanje vpliva kibernetskega incidenta ali kibernetske grožnje;

„zunanje podizvajanje“ pomeni prenos obveznosti zagotavljanja funkcij, dejavnosti in/ali storitev s strani zunanjega izvajalca na drugo tretjo osebo ali subjekt znotraj skupine;

„tveganje koncentracije“ pomeni tveganje zaradi izpostavljenosti do posameznega zunanjega izvajalca ali več zunanjih izvajalcev, ki ustvarja določeno stopnjo odvisnosti od takih izvajalcev, tako da lahko nerazpoložljivost, nedelovanje ali druga pomanjkljivost storitve takega ponudnika škodljivo vpliva na SPPS in/ali upravljavca SPPS, vključno z ogrožanjem njegove zmožnost delovanja in opravljanja storitev, in/ali ogrozi finančno stabilnost Unije kot celote.