+PRILOGA III METODE OCENJEVANJA ŠKODLJIVIH UČINKOV

PRILOGA III METODE OCENJEVANJA ŠKODLJIVIH UČINKOV




PRILOGA III

METODE OCENJEVANJA ŠKODLJIVIH UČINKOV

(iz člena 6(3))

1.    Niz škodljivih učinkov

Pri oceni škodljivih učinkov se upošteva naslednje:

— 
ishemične bolezni srca (IHD), ki ustrezajo oznakam BA40 do BA6Z mednarodne klasifikacije ICD-11, ki jo je določila Svetovna zdravstvena organizacija,
— 
velika motnja (HA),
— 
velika motnja spanca (HSD).

2.    Izračun škodljivih učinkov

Škodljivi učinki se izračunajo na enega od naslednjih načinov:

▼C2

— 
relativno tveganje (RR) škodljivega učinka, opredeljeno kot
(Formula 1)
— 
absolutno tveganje (AR) škodljivega učinka, opredeljeno kot
(Formula 2)

2.1.    IHD

Za izračun RR se v zvezi s škodljivim učinkom IHD in stopnjo pojavnosti (i) uporabijo naslednja razmerja med odmerkom in učinkom:

[EUR-Lex]

za hrup cestnega prometa.

▼M5

2.2    HA

Za izračun AR se v zvezi s škodljivim učinkom HA uporabijo naslednja razmerja med odmerkom in učinkom:

za hrup cestnega prometa;
za hrup železniškega prometa;
za hrup letalskega prometa.

2.3    HSD

Za izračun AR se v zvezi s škodljivim učinkom HSD uporabijo naslednja razmerja med odmerkom in učinkom:

za hrup cestnega prometa;
za hrup železniškega prometa;
za hrup letalskega prometa.

3.    Ocena škodljivih učinkov

3.1

Izpostavljenost prebivalstva se ocenjuje neodvisno za vsak vir hrupa in škodljiv učinek. Kadar so isti ljudje hkrati izpostavljeni različnim virom hrupa, se škodljivi učinki načeloma ne smejo seštevati. Vendar se navedeni učinki lahko primerjajo, da se oceni relativni pomen vsakega hrupa.

3.2

Ocena za IHD

3.2.1

Za IHD v primeru hrupa železniškega in letalskega prometa se ocenjuje, da populaciji, ki je izpostavljena povišanim ravnem Lden, grozi povečano tveganje za IHD, točnega števila N primerov IHD pa ni mogoče izračunati.

3.2.2

Za IHD v primeru hrupa cestnega prometa se delež primerov določenih škodljivih učinkov, za katere izračuni pokažejo, da jih povzroča okoljski hrup, v populaciji, izpostavljeni RR, za vir hrupa x (cesta), škodljivi učinek y (IHD) in pojavnost i izpelje tako:

[EUR-Lex]

pri čemer:

— 
PAFx,y del, ki ga je mogoče pripisati populaciji,
— 
sklop pasov hrupa j sestavljen iz posameznih pasov, ki zajemajo največ 5 dB (npr.: 50–51 dB, 51–52 dB, 52–53 dB itd. ali 50–54 dB, 55–59 dB, 60–64 dB itd.),
— 
pj delež skupne populacije P na območju, za katerega se oceni, da je izpostavljeno j-temu pasu izpostavljenosti, povezanem z določenim RR specifičnega škodljivega učinka RRj,x,y . RRj,x,y se izračuna po formulah iz točke 2 te priloge, in sicer pri srednji vrednosti vsakega pasu hrupa (npr.: glede na razpoložljivost podatkov pri 50,5 dB za pas hrupa 50–51 dB ali 52 dB za pas hrupa 50–54 dB).

3.2.3

Za IHD v primeru hrupa cestnega prometa je skupno število N primerov IHD (ljudi, ki jih je prizadel škodljivi učinek y; število pripisljivih primerov) zaradi vira x torej:

Nx,y = PAFx,y,i * Iy * P (formula 11)

za cestni promet.

pri čemer:

— 
se PAF x,y,i izračuna za pojavnost i,
— 
je Iy stopnja pojavnosti IHD na ocenjevanem območju, ki jo je mogoče pridobiti iz statističnih podatkov o zdravju za regijo ali državo, v kateri je območje,
— 
je P celotna populacija ocenjevanega območja (vsota populacije v različnih pasovih hrupa).

3.3

Za HA in HSD v primeru hrupa cestnega, železniškega in letalskega prometa je skupno število N ljudi, ki jih prizadene škodljivi učinek y (število pripisljivih primerov) zaradi vira x za vsako kombinacijo vira x (cestni, železniški ali letalski promet) in škodljivega učinka y (HA, HSD) torej:

[EUR-Lex]

pri čemer:

— 
ARx,y AR zadevnega škodljivega učinka (HA, HSD) in se izračuna po formulah iz točke 2 te priloge, in sicer pri srednji vrednosti vsakega pasu hrupa (npr.: glede na razpoložljivost podatkov pri 50,5 dB za pas hrupa 50–51 dB ali 52 dB za pas hrupa 50–54 dB),
— 
nj število ljudi, izpostavljenih j-temu pasu izpostavljenosti.

4.    Prihodnje revizije

Razmerja med odmerkom in učinkom, ki jih bodo uvedle prihodnje revizije te priloge, bodo še posebej zadevala:

— 
razmerje med motnjami in Lden za industrijski hrup,
— 
povezavo med motnjami spanja in Lnight za industrijski hrup.

Po potrebi se lahko uvedejo posebna razmerja med odmerkom in učinkom za:

— 
bivališča s posebno protihrupno zaščito, kot je opredeljeno v Prilogi VI,
— 
bivališča s tiho fasado, kot je opredeljeno v Prilogi VI,
— 
različna podnebja/različne kulture,
— 
ranljive skupine prebivalstva,
— 
tonalen industrijski hrup,
— 
impulzni industrijski hrup in druge posebne primere.

1. Pregled

,
Naslov Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 29.07.2021 00:00:00 -Doknr: CELEX:32002L0049
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.