Člen 5 Opredelitve, ki so specifične za kapitalske zahteve za kreditno tveganje

"izpostavljenost" pomeni aktivno ali zunajbilančno postavko;

"izguba" pomeni ekonomsko izgubo, ki vključuje pomembne učinke diskontiranja, vključno s pomembnimi neposrednimi in posrednimi stroški, povezanimi z izterjavo vsake posamezne izpostavljenosti;

„pričakovana izguba“ ali „EL“ pomeni razmerje, povezano s posameznim poslom, med zneskom, ki bo po pričakovanjih izgubljen na izpostavljenosti zaradi:

„kreditna obveznost“ pomeni vsako obveznost, ki izhaja iz kreditne pogodbe, vključno z glavnico, obračunanimi obrestmi in provizijami, ki jih dolžnik dolguje;

„kreditna izpostavljenost“ pomeni vsako bilančno ali zunajbilančno postavko, ki privede ali bi lahko privedla do kreditne obveznosti;

„posel“ ali „kreditni posel“ pomeni kreditno izpostavljenost, ki izhaja iz pogodbe ali sklopa pogodb med dolžnikom in institucijo;

„mera konservativnosti“ pomeni pribitek, vključen v ocene parametra tveganja, ki upošteva pričakovani razpon napak pri ocenjevanju, ki izhajajo iz ugotovljenih pomanjkljivosti pri podatkih, metodah in modelih ter iz sprememb standardov prevzemanja kreditnega tveganja, nagnjenosti k prevzemanju tveganja, politik izterjave in okrevanja, kot tudi iz vseh drugih virov dodatne negotovosti in splošnih napak pri ocenjevanju;

„ustrezna prilagoditev“ pomeni učinek na ocene parametra tveganja, ki izhaja iz uporabe metodologij v okviru ocenjevanja parametrov tveganja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri podatkih in metodah ocenjevanja ter za upoštevanje sprememb standardov prevzemanja kreditnega tveganja, nagnjenosti k prevzemanju tveganja, politik izterjave in okrevanja, kot tudi vseh drugih virov dodatne negotovosti, kolikor je to mogoče, da bi se izognili pristranskosti v ocenah parametrov tveganja;

„malo in srednje podjetje“ ali „MSP“ pomeni družbo ali podjetje, katerega letni promet glede na njegove najnovejše konsolidirane računovodske izkaze ne presega 50 000 000  EUR;

„prevzeta obveznost“ pomeni vsak pogodbeni dogovor, ki ga institucija ponudi stranki in ga ta stranka sprejme, za odobritev kredita, nakup sredstev ali izdajo kreditnih nadomestkov, ter vsak tak dogovor, ki ga lahko institucija kadar koli brezpogojno prekliče brez predhodnega obvestila dolžniku, ali kakršen koli dogovor, ki ga lahko institucija prekliče, kadar dolžnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v dokumentaciji posla, vključno s pogoji, ki jih mora dolžnik izpolniti pred kakršnim koli začetnim ali naknadnim črpanjem na podlagi dogovora, razen če pogodbeni dogovori izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

„brezpogojno preklicna prevzeta obveznost“ pomeni vsako prevzeto obveznost, katere pogoji dovoljujejo instituciji, da kadar koli brez predhodnega obvestila dolžniku prekliče to prevzeto obveznost v obsegu, ki ga dovoljujejo zakonodaja o varstvu potrošnikov in sorodni pravni akti, kadar je to ustrezno, ali ki določa samodejni preklic zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti kreditojemalca.