25. Validation

Institucije morajo pri oblikovanju, testiranju in vzdrževanju modelov IRC uporabiti načela ovrednotenja. Ovrednotenje mora vključevati oceno zanesljivosti zasnove, stalno spremljanje, ki zajema preverjanje in primerjanje postopkov, ter analizo rezultatov.

Ovrednotenje modelov IRC mora vključevati vsaj naslednja načela:

• i. obdobja likvidnosti morajo izražati dejansko prakso in izkušnje v obdobjih sistematičnih in idiosinkratičnih izjemnih situacij;
• ii. model IRC za merjenje tveganja neplačila in migracije v obdobju likvidnosti mora upoštevati objektivne podatke v ustreznem obdobju in vključevati primerjavo ocen tveganja za ponovno uravnotežen portfelj z ocenami tveganja za portfelj s fiksnimi pozicijami;
• iii. predpostavke o korelaciji v modelu IRC, vključno s strukturo stohastičnih odvisnosti in korelacij/kopul, ter število in uteži dejavnikov sistematičnega tveganja morajo biti podprti z analizo objektivnih podatkov v konceptualno trdnem okviru. Zlasti je treba analizirati učinek različnih predpostavk na podlagi kopule, na primer s testiranjem učinka različnih predpostavk o porazdelitvi. Gibanje neplačil in migracij, ki ga predvideva model, je treba ovrednotiti glede na dejanske izkušnje v zvezi z neplačili in migracijami pri portfeljih terjatev, s katerimi se trguje;
• iv. ovrednotenje modela IRC se mora opirati na različne teste izjemnih situacij ter analize občutljivosti in analize scenarijev za kvalitativno in kvantitativno oceno sprejemljivosti pristopa, zlasti glede obravnave koncentracij. Tak test mora zajemati pretekle in hipotetične dogodke;
• v. ovrednotenje mora zajemati tudi oceno kalibracije parametrov tveganja PD in LGD;
• vi. institucija si mora prizadevati, da razvije ustrezna merila za primerjavo notranjega modeliranja za oceno skupne natančnosti njenih modelov IRC;
• vii. z ovrednotenjem se mora oceniti preglednost in ustreznost dokumentiranosti pristopa modeliranja IRC.