4.1 Principles for specifying the range of application of the rating systems

Bonitetni sistem v smislu točke (1) člena 142(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi moral pokrivati vse izpostavljenosti, pri katerih so za dolžnike ali posamezne izpostavljenosti značilni skupni dejavniki tveganja in kreditne sposobnosti ter za katere je razpoložljivost informacij v zvezi s kreditnim tveganjem v osnovi primerljiva. Modela PD in LGD znotraj bonitetnega sistema sta lahko sestavljena iz različnih umeritvenih segmentov. Kadar so vsi dolžniki ali izpostavljenosti znotraj obsega uporabe modela PD ali LGD umerjeni skupaj, se celotno področje uporabe modela šteje kot en umeritveni segment.

Izpostavljenosti, pokrite z istim bonitetn im sistemom , bi morala institucija pri upravljanju tveganj, odločanju in procesu odobritve posla obravnavati podobno ter jih razvrstiti na skupno bonitetno lestvico dolžnik ov za namene člena 170(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 in skupno bonitetno lestvico izpostavljenosti za namene člena 170(1)(e) navedene uredbe.

Za namen količinske opredelitve različnih parametrov tveganja znotraj bonitetnega sistema bi morale institucije za ista pretekla opazovanja, uporabljena v različnih modelih, uporabiti isto opredelitev neplačila. Poleg tega bi morale pri notranjih, zunanjih in skupnih virih podatk ov enako obravnavati primere večkratnega dogodka neplačil a pri istem dolžniku ali izpostavljenosti.