4.1 Razvoj strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti

Kreditne institucije bi morale oblikovati strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti, katere cilj bi bil časovno opredeljeno zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti v realnem, vendar dovolj ambicioznem časovnem obdobju (cilji za zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti). V njej bi morale za vsak zadevni portfelj opisati svoj pristop ter jasne, verodostojne in izvedljive cilje glede učinkovitega upravljanja, da bi se kar najbolj povečala poplačila in na koncu zmanjšal obseg nedonosnih izpostavljenosti. Pri oblikovanju in izvajanju strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti za portfelje izpostavljenosti na drobno bi morale kreditne institucije upoštevati določbe, katerih cilj je varstvo potrošnikov, vključno z Direktivo 2014/17/EU,⁷ Direktivo 2008/48/ES⁸ in Smernicami organa EBA o zamudah pri plačilih in izvršbi.⁹

⁷ Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

⁸ Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

⁹ Smernice organa EBA o zamudah pri plačilih in izvršbi (EBA/GL/2015/12).

Ključni gradniki razvoja in izvajanja strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti bi morali biti naslednji koraki:

• a) ocena operativnega okolja in zunanjih razmer (glej poglavje 4.2);
• b) razvoj strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju (glej poglavje 4.3);
• c) izvedba operativnega načrta (glej poglavje 4.4);
• d) popolna vključitev strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti v postopke upravljanja v kreditni instituciji, vključno z rednimi pregledi in neodvisnim spremljanjem (glej poglavje 4.5).

Kreditne institucije bi morale pri razvoju strategije upravljanja nedonosnih izpostavljenosti upoštevati tudi politike, katerih cilj je zagotoviti pošteno obravnavanje kreditojemalcev.