16. Funkcija notranje revizije

Če je funkcija notranje revizije vzpostavljena, bi morala biti neodvisna ter imeti dovolj pooblastil, dovolj visok položaj in dovolj virov. Izdajatelji žetonov, vezanih na sredstva, bi morali zlasti zagotoviti, da so kvalifikacije zaposlenih v funkciji notranje revizije in viri te funkcije, zlasti revizijska orodja in metode za analizo tveganj, primerni glede na velikost in lokacije izdajatelja ter naravo, obseg in zapletenost tveganj, povezanih s poslovnim modelom izdajatelja, njegovimi dejavnostmi, kultur o tveganj in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj.

Funkcija notranje revizije bi morala biti neodvisna od dejavnosti, ki jih revidira. Zato se ta funkcija ne bi smela združiti z nobeno drugo funkcijo.

Funkcija notranje revizije bi morala v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, opravljati neodvisne preglede ter objektivno zagotavljati skladnost vseh dejavnosti in enot izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, vključno z uporabo tretjih subjektov, s politikami in postopki izdajatelja ter z zunanjimi regulativnimi zahtevami.

Funkcija notranje revizije ne bi smela sodelovati pri pripravi, izbiri, vzpostavljanju ali izvajanju posebnih politik, mehanizmov in postopkov notranjih kontrol ali limitov tveganj. Vendar to ne bi smelo preprečevati upravljalnemu organu v vodstveni funkciji, da od notranje revizije zahteva podatke o zadevah, povezanih s tveganji, notranjimi kontrolami in skladnostjo z veljavnimi predpisi.

Funkcija notranje revizije bi morala oceniti, ali je okvir notranjih kontrol izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, kot je opredeljen v naslovu V, učinkovit in uspešen. Funkcija notranje revizije bi morala zlasti oceniti:

• a. primernost okvira upravljanja izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva;
• b. ali so obstoječe politike in postopki še vedno primerni in skladni s pravnimi in regulativnimi zahtevami ter s strategijo tveganj in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva;
• c. skladnost postopkov z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi ter z odločitvami upravljalnega organa;
• d. ali se postopki pravilno in učinkovito izvajajo (npr. skladnost transakcij, dejanska dosežena raven tveganja itd.) ter
• e. primernost, kakovost in učinkovitost kontrol, ki se opravljajo, poročanja poslovnih enot (prva obrambna črta) ter funkcij upravljanja tveganj in spremljanja skladnosti poslovanja.

Funkcija notranje revizije bi morala zlasti preverjati celovitost postopkov, ki zagotavljajo zanesljivost metod in tehnik izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, za količinsko opredelitev tveganj, vključno z modeli. Ocenjevati bi morala tudi kakovost in uporabo orodij za kvalitativno opredelitev in oceno tveganj ter sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganj.

Funkcija notranje revizije bi morala pregledati ustreznost postopkov za razvoj belih knjig, njihove odobritve in postopkov, s katerimi se žetoni, vezani na sredstva, ponujajo javnosti.

Funkcija notranje revizije bi morala na ravni celotnega izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, imeti neomejen dostop do vseh evidenc, dokumentov, informacij in zgradb izdajatelja. To bi moralo vključevati tudi dostop do informacijskih sistemov upravljan ja ter zapisnikov vseh odborov in organov odločanja.

Funkcija notranje revizije bi morala upoštevati nacionalne in mednarodne poklicne standarde. Primer zgoraj navedenih poklicnih standardov so standardi, ki jih je določil Inštitut notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors).

Notranje revizijsko delo bi se moralo redno opravljati v skladu z revizijskim načrtom in podrobnim revizijskim programom na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganj.

Notranji revizijski načrt bi bilo treba sestaviti vsaj enkrat na leto na podlagi letnih ciljev kontrole notranje revizije. Načrt notranje revizije bi moral potrditi upravljalni organ.

Vsa revizijska priporočila bi morala biti predmet formalnega postopka nadaljnjega spremljanja, ki ga izvajajo ustrezne ravni vodstva, o njih bi bilo treba obvestiti upravljalni organ izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, in jih dati na voljo pristojnemu organu, da zagotovi njihovo učinkovito in pravočasno obravnavanje ter o tem poroča.