|
+Člen 3 Opredelitev pojmov ---+Article 3 (1) ---+Article 3 (2) ---+Article 3 (3) ---+Article 3 (4) ---+Article 3 (5) ---+Article 3 (6) ---+Article 3 (7) ---+Article 3 (8) ---+Article 3 (9) ---+Article 3 (10) ---+Article 3 (11) ---+Article 3 (12) ---+Article 3 (13) ---+Article 3 (14) ---+Article 3 (15) ---+Article 3 (16) ---+Article 3 (17) ---+Article 3 (18) ---+Article 3 (19) ---+Article 3 (20) ---+Article 3 (21) ---+Article 3 (22) ---+Article 3 (23) ---+Article 3 (24) ---+Article 3 (25) ---+Article 3 (26) ---+Article 3 (27) ---+Article 3 (28) ---+Article 3 (29) ---+Article 3 (30) ---+Article 3 (31) ---+Article 3 (32) ---+Article 3 (33) ---+Article 3 (34) ---+Article 3 (35) ---+Article 3 (36) ---+Article 3 (37) ---+Article 3 (38) ---+Article 3 (39) ---+Article 3 (40) ---+Article 3 (41) ---+Article 3 (42) ---+Article 3 (43) ---+Article 3 (44) ---+Article 3 (45) ---+Article 3 (46) ---+Article 3 (47) ---+Article 3 (48) ---+Article 3 (49) ---+Article 3 (50) ---+Article 3 (51) ---+Article 3 (52) ---+Article 3 (53) ---+Article 3 (54) ---+Article 3 (55) ---+Article 3 (56) ---+Article 3 (57) ---+Article 3 (58) ---+Article 3 (59) ---+Article 3 (60) ---+Article 3 (61) ---+Article 3 (62) ---+Article 3 (63) ---+Article 3 (64) ---+Article 3 (65) |
Člen 3 Opredelitev pojmovČlen 3 Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)
„digitalna operativna odpornost“ pomeni sposobnost finančnega subjekta, da vzpostavi, zagotavlja in pregleduje svojo operativno celovitost in zanesljivost, tako da neposredno ali posredno z uporabo storitev tretjih ponudnikov storitev IKT zagotovi celoten sklop zmožnosti, povezanih z IKT, ki so potrebne za obravnavo varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki jih uporablja finančni subjekt in ki omogočajo nadaljnje opravljanje in kakovost finančnih storitev, tudi v primeru motenj;
(2)
„omrežni in informacijski sistem“ pomeni omrežni in informacijski sistem, kot je opredeljen v členu 6, točka 1, Direktive (EU) 2022/2555;
(3)
„obstoječi sistem IKT“ pomeni sistem IKT, ki je dosegel konec življenjskega cikla (konec življenjske dobe), ki zaradi tehnoloških ali komercialnih razlogov ni primeren za nadgradnje ali popravke oziroma ga njegov ponudnik ali tretji ponudnik storitev IKT ne podpira več, vendar pa se še vedno uporablja in podpira funkcije finančnega subjekta;
(4)
„varnost omrežnih in informacijskih sistemov“ pomeni varnost omrežnih in informacijskih sistemov, kot je opredeljena v členu 6, točka 2, Direktive (EU) 2022/2555;
(5)
„tveganje na področju IKT“ pomeni vsako razumno določljivo okoliščino v zvezi z uporabo omrežnih in informacijskih sistemov, ki lahko, če se uresniči, ogrozi varnost omrežnih in informacijskih sistemov, vseh orodij ali postopkov, odvisnih od tehnologije, operacij in postopkov ali opravljanja storitev, tako da ima škodljive učinke v digitalnem ali fizičnem okolju;
(6)
„informacijsko sredstvo“ pomeni zbirko informacij, oprijemljivih ali neoprijemljivih, ki jih je vredno zavarovati;
(7)
„sredstvo IKT“ pomeni programsko ali strojno opremo v omrežnih in informacijskih sistemih, ki jih uporablja finančni subjekt;
(8)
„incident, povezan z IKT“ pomeni enkraten dogodek ali vrsto povezanih dogodkov, ki jih finančni subjekt ni predvidel ter ki ogrožajo varnost omrežnih in informacijskih sistemov in škodljivo vplivajo na razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost podatkov ali na storitve, ki jih opravlja finančni subjekt;
(9)
„operativni ali varnostni incident, povezan s plačili“ pomeni enkraten dogodek ali vrsto povezanih dogodkov, ki jih finančni subjekti iz člena 2(1), točke (a) do (d), niso predvideli, ne glede na to, ali so povezani z IKT ali ne, in ki škodljivo vplivajo na razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost podatkov, povezanih s plačili, ali na storitve, povezane s plačili, ki jih opravlja finančni subjekt;
(10)
„večji incident, povezan z IKT“ pomeni incident, povezan z IKT, ki ima velik škodljiv vpliv na omrežne in informacijske sisteme, ki podpirajo kritične ali pomembne funkcije finančnega subjekta;
(11)
„večji operativni ali varnostni incident, povezan s plačili“ pomeni operativni ali varnostni incident, povezan s plačili, ki ima velik škodljiv vpliv na opravljanje storitve, povezane s plačili;
(12)
„kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo, kot je opredeljena v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2019/881;
(13)
„pomembna kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo, katere tehnične značilnosti kažejo na to, da bi lahko povzročila večji incident, povezan z IKT, ali večji operativni ali varnostni incident, povezan s plačili;
(14)
„kibernetski napad“ pomeni zlonamerni incident, povezan z IKT, ki ga povzroči akter grožnje, ko poskuša uničiti, razkriti, spremeniti, onemogočiti ali ukrasti sredstvo, pridobiti nepooblaščen dostop do njega ali ga nedovoljeno uporabiti;
(15)
„obveščevalni podatki o grožnjah“ pomeni informacije, ki so bile združene, preoblikovane, analizirane, razložene ali obogatene, da bi zagotovile potreben okvir za odločanje ter omogočile ustrezno in zadostno razumevanje, da bi se zmanjšal vpliv incidenta, povezanega z IKT, ali kibernetske grožnje, vključno s tehničnimi podrobnostmi kibernetskega napada ter podatki o odgovornih osebah za napad, njihovem načinu delovanja in motivih;
(16)
„ranljivost“ pomeni šibkost, dovzetnost ali napako sredstva, sistema, postopka ali nadzora, ki jo je mogoče izkoristiti;
(17)
„penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj“ pomeni okvir, ki posnema taktike, tehnike in postopke dejanskih akterjev groženj, za katere se šteje, da predstavljajo resnično kibernetsko grožnjo, in ki zagotavlja nadzorovan, prilagojen in na podlagi obveščevalnih podatkov (rdeča ekipa) oblikovan test ključnih aktivnih produkcijskih sistemov finančnega subjekta;
(18)
„tveganje tretjih strani na področju IKT“ pomeni tveganje na področju IKT, ki lahko grozi finančnemu subjektu zaradi njegove uporabe storitev IKT, ki jih opravljajo tretji ponudniki storitev IKT ali njihovi podizvajalci, tudi z dogovori o zunanjem izvajanju;
(19)
„tretji ponudnik storitev IKT“ pomeni podjetje, ki opravlja storitve IKT;
(20)
„ponudnik storitev IKT znotraj skupine“ pomeni podjetje, ki je del finančne skupine in opravlja predvsem storitve IKT finančnim subjektom v isti skupini ali finančnim subjektom, ki spadajo v isto institucionalno shemo za zaščito vlog, vključno z obvladujočimi in odvisnimi podjetji, podružnicami ali drugimi subjekti, ki so pod skupnim lastništvom ali nadzorom;
(21)
„storitve IKT“ pomeni digitalne in podatkovne storitve, ki se prek sistemov IKT neprekinjeno opravljajo za enega ali več notranjih ali zunanjih uporabnikov, vključno s strojno opremo kot storitvijo in storitvami v zvezi s strojno opremo, kar vključuje zagotavljanje tehnične podpore s tem, da ponudnik strojne opreme posodablja programsko ali strojno programsko opremo, razen tradicionalnih analognih telefonskih storitev;
(22)
„kritična ali pomembna funkcija“ pomeni funkcijo, katere motnja bi bistveno škodovala finančni uspešnosti finančnega subjekta ali trdnosti ali neprekinjenosti njegovih storitev in dejavnosti, oziroma katere prekinjeno, pomanjkljivo ali neuspešno izvajanje bi bistveno oviralo finančni subjekt, da neprekinjeno izpolnjuje pogoje in obveznosti iz njegovega pooblastila ali druge obveznosti v skladu z veljavnim pravom o finančnih storitvah;
(23)
„ključni tretji ponudnik storitev IKT“ pomeni tretjega ponudnika storitev IKT, imenovanega kot ključnega v skladu s členom 31;
(24)
„tretji ponudnik storitev IKT s sedežem v tretji državi“ pomeni tretjega ponudnika storitev IKT, ki je pravna oseba s sedežem v tretji državi in ki je sklenil pogodbeni dogovor s finančnim subjektom za opravljanje storitev IKT;
(25)
„odvisno podjetje“ pomeni odvisno podjetje v smislu člena 2, točka 10, in člena 22 Direktive 2013/34/EU;
(26)
„skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v členu 2, točka 11, Direktive 2013/34/EU;
(27)
„obvladujoče podjetje“ pomeni obvladujoče podjetje v smislu člena 2, točka 9, in člena 22 Direktive 2013/34/EU;
(28)
„podizvajalec storitev IKT s sedežem v tretji državi“ pomeni podizvajalca storitev IKT, ki je pravna oseba s sedežem v tretji državi in ki je sklenil pogodbeni dogovor bodisi s tretjim ponudnikom storitev IKT ali tretjim ponudnikom storitev IKT s sedežem v tretji državi;
(29)
„tveganje koncentracije na področju IKT“ pomeni izpostavljenost enemu ali več povezanim ključnim tretjim ponudnikom storitev IKT, ki ustvarja določeno stopnjo odvisnosti od takih ponudnikov, tako da lahko nedosegljivost, nezmožnost opravljanja storitev ali druga vrsta izpada takega ponudnika potencialno ogrozi sposobnost finančnega subjekta, da opravlja kritične ali pomembne funkcije, ali pa mu povzroči druge vrste škodljivih učinkov, vključno z velikimi izgubami, oziroma ogrozi finančno stabilnost Unije kot celote;
(30)
„upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 36, Direktive 2014/65/EU, členu 3(1), točka 7, Direktive 2013/36/EU, členu 2(1), točka (s), Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), členu 2(1), točka 45, Uredbe (EU) št. 909/2014, členu 3(1), točka 20, Uredbe (EU) 2016/1011, in v ustrezni določbi uredbe o trgih kriptosredstev ali enakovredne osebe, ki dejansko vodijo subjekt ali imajo kritične funkcije v skladu z ustreznim pravom Unije ali nacionalnim pravom;
(31)
„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
(32)
„institucija, izvzeta na podlagi Direktive 2013/36/EU“ pomeni subjekt iz člena 2(5), točke 4 do 23, Direktive 2013/36/EU;
(33)
„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU;
(34)
„malo in nepovezano investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
(35)
„plačilna institucija“ pomeni plačilno institucijo, kot je opredeljena v členu 4, točka 4, Direktive (EU) 2015/2366;
(36)
„plačilna institucija, izvzeta na podlagi Direktive (EU) 2015/2366“ pomeni plačilno institucijo, ki je izvzeta na podlagi člena 32(1) Direktive (EU) 2015/2366;
(37)
„ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih“ pomeni ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih iz člena 33(1) Direktive (EU) 2015/2366;
(38)
„institucija za izdajo elektronskega denarja“ pomeni institucijo za izdajo elektronskega denarja, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
(39)
„institucija za izdajo elektronskega denarja, izvzeta na podlagi Direktive 2009/110/ES“ pomeni institucijo za izdajo elektronskega denarja, ki ji je bila odobrena opustitev iz člena 9(1) Direktive 2009/110/ES;
(40)
„centralna nasprotna stranka“ pomeni centralno nasprotno stranko, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 648/2012;
(41)
„repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni repozitorij sklenjenih poslov, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) št. 648/2012;
(42)
„centralna depotna družba“ pomeni centralno depotno družbo, kot je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014;
(43)
„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 24, Direktive 2014/65/EU;
(44)
„upravitelj alternativnih investicijskih skladov“ pomeni upravitelja alternativnih investicijskih skladov, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU;
(45)
„družba za upravljanje“ pomeni družbo za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1), točka (b), Direktive 2009/65/ES;
(46)
„izvajalec storitev sporočanja podatkov“ pomeni izvajalca storitev sporočanja podatkov v smislu Uredbe (EU) št. 600/2014, iz člena 2(1), točke 34 do 36 navedene uredbe;
(47)
„zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES;
(48)
„pozavarovalnica“ pomeni pozavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13, točka 4, Direktive 2009/138/ES;
(49)
„zavarovalni posrednik“ pomeni zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 3, Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
(50)
„posrednik dopolnilnih zavarovanj“ pomeni posrednika dopolnilnih zavarovanj, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 4, Direktive (EU) 2016/97;
(51)
„pozavarovalni posrednik“ pomeni pozavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 5, Direktive (EU) 2016/97;
(52)
„institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v členu 6, točka 1, Direktive (EU) 2016/2341;
(53)
„mala institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki upravlja pokojninske načrte, ki imajo skupaj manj kot 100 članov;
(54)
„bonitetna agencija“ pomeni bonitetno agencijo, kot je opredeljena v členu 3(1), točka (b), Uredbe (ES) št. 1060/2009;
(55)
„ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v ustrezni določbi uredbe o trgih kriptosredstev;
(56)
„izdajatelj žetonov, vezanih na sredstva“ pomeni izdajatelja žetonov, vezanih na sredstva, kot so opredeljeni v ustrezni določbi uredbe o trgih kriptosredstev;
(57)
„upravljavec ključnih referenčnih vrednosti“ pomeni upravljavca ključnih referenčnih vrednosti, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 25, Uredbe (EU) 2016/1011;
(58)
„ponudnik storitev množičnega financiranja“ pomeni ponudnika storitev množičnega financiranja, kot je opredeljen v členu 2(1), točka (e), Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );
(59)
„repozitorij listinjenj“ pomeni repozitorij listinjenj, kot je opredeljen v členu 2, točka 23, Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
(60)
„mikropodjetje“ pomeni finančni subjekt, ki ni mesto trgovanja, centralna nasprotna stranka, repozitorij sklenjenih poslov ali centralna depotna družba, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR;
(61)
„glavni nadzornik“ pomeni evropski nadzorni organ, imenovan v skladu s členom 31(1), točka (b), te uredbe;
(62)
„Skupni odbor“ pomeni odbor iz člena 54 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010;
(63)
„malo podjetje“ pomeni finančni subjekt, ki ima 10 ali več, vendar manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki presega 2 milijona, vendar ne presega 10 milijonov EUR;
(64)
„srednje podjetje“ pomeni finančni subjekt, ki ni malo podjetje in ima manj kot 250 zaposlenih ter ima letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR;
(65)
„javni organ“ pomeni vsak vladni organ ali drug subjekt javne uprave, vključno z nacionalnimi centralnimi bankami. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|