1. Pristojni organi pri ocenjevanju, ali standardi institucije glede podatkov izpolnjujejo minimalne standarde za notranji model za merjenje tveganj, ki se šteje za zadostno natančnega pri merjenju tveganj, kot se zahteva v členu 325bi(1), točka (f), Uredbe (EU) št. 575/2013, preverijo, ali:
(a)
institucija v okviru svojih notranjih politik dokumentira vsako metodologijo, ki se uporablja za izpolnjevanje časovnih vrst z manjkajočimi podatkovnimi točkami, in ali taka dokumentacija vsebuje zanesljivo analizo, ki kaže, da te metodologije ne vplivajo na nestanovitnost in korelacije dejavnikov tveganja;
(b)
je institucija oblikovala objektivna merila, ki določajo, katera metodologija se uporablja za izpolnjevanje časovnih vrst, kadar je na voljo več kot ena metodologija, in je ta merila dokumentirala v svojih notranjih politikah;
(c)
je institucija v okviru svojih notranjih politik oblikovala postopek, ki ga je treba upoštevati, kadar koli se spremenijo vrednosti časovne vrste, in ali tak postopek vključuje dokumentiranje izvedenih sprememb;
(d)
institucija ne izvaja filtriranja podatkov, vključno s spodnjimi in zgornjimi mejami in izključitvami izjem, razen če lahko dokaže, da se izključena podatkovna točka nanaša na napačne ali zastarele podatke, in institucija tako izključitev dokumentira;
(e)
institucija izvaja redna preverjanja kakovosti časovnih vrst, ki se uporabljajo za izračun mere tveganja pričakovanega primanjkljaja, ter dokumentira ta preverjanja in zadevne rezultate;
(f)
institucija v okviru preverjanj iz točke (e) analizira učinek manjkajočih ali nadomeščenih podatkov in metodologije, uporabljene za pridobitev časovne vrste, na nestanovitnost in korelacije dejavnikov tveganja;
(g)
je kakovost podatkov časovne vrste, ki jo uporablja institucija, ustrezna.
Za namene točke (e) pristojni organi preverijo, ali institucija v okviru preverjanj iz navedene točke za vsako časovno vrsto spremlja:
(a)
število dni, za katere so podatkovne točke sprva manjkale, nato pa so bile izpolnjene z uporabo določene metodologije;
(b)
število dni, za katere so bile podatkovne točke sprva na voljo, nato pa so bile nadomeščene z uporabo določene metodologije;
(c)
število dni brez dnevnih sprememb;
(d)
največje število zaporednih dni brez dnevne spremembe.
2. Pristojni organi za namene odstavka 1, točka (g):
(a)
od institucije zahtevajo, da predloži pregled njenih časovnih vrst, uporabljenih v
,
,
,
,
in
, kot je navedeno v členu 325bb Uredbe (EU) št. 575/2013, ter pri izračunu mer tveganja za stresni scenarij, kot je navedeno v členu 7 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2024/397, ter v ta pregled za vsako uporabljeno časovno vrsto vključi:
(i)
skupno število dni v obdobju opazovanja preteklih dogodkov, uporabljenem za izračun
,
,
,
,
in
, kot je navedeno v členu 325bb Uredbe (EU) št. 575/2013, ter mer tveganja za stresni scenarij, kot je navedeno v členu 7 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2024/397;
(ii)
število dni z manjkajočimi podatki v časovnih vrstah, preden je institucija izvedla kakršno koli prilagoditev;
(iii)
število dni brez dnevne spremembe v časovnih vrstah, preden je institucija izvedla kakršno koli prilagoditev;
(iv)
največje število zaporednih dni brez dnevne spremembe v časovnih vrstah, preden je institucija izvedla kakršno koli prilagoditev;
(v)
število dni, za katere so bili podatki sprva na voljo v časovni vrsti, vendar jih je institucija izključila ali spremenila, preden so se uporabili za izračun
,
,
,
,
in
, kot je navedeno v členu 325bb Uredbe (EU) št. 575/2013, ter mer tveganja za stresni scenarij, kot je navedeno v členu 7 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2024/397;
(b)
na podlagi pregleda iz točke (a) opredelijo tiste časovne vrste, uporabljene za dejavnike tveganja, na katere lahko vpliva nizka kakovost podatkov;
(c)
na podlagi pregleda iz točke (a) izberejo vzorec časovnih vrst, za katere je značilno, da jim je prvotno manjkalo veliko število podatkovnih točk, in izvedejo naslednje korake v naslednjem vrstnem redu:
(i)
zahtevajo, da institucija predloži časovno vrsto s samo prvotnimi podatkovnimi točkami in časovno vrsto po vnosu manjkajočih;
(ii)
preverijo, ali so bile časovne vrste izpolnjene v skladu z metodologijami, predvidenimi v notranjih politikah iz odstavka 1, točki (a) in (b), in ali so take metodologije primerne za zadevni primer;
(d)
na podlagi pregleda iz točke (b) izberejo vzorec časovnih vrst, za katere je značilno veliko število podatkovnih točk, ki so bile sprva na voljo, vendar so bile nadomeščene z drugimi podatkovnimi točkami, in izvedejo naslednje korake v naslednjem vrstnem redu:
(i)
zahtevajo, da institucija predloži časovno vrsto s samo prvotnimi podatkovnimi točkami in časovno vrsto po nadomestitvi podatkovnih točk v časovni vrsti;
(ii)
preverijo, ali so bile podatkovne točke nadomeščene v skladu z metodologijami, predvidenimi v notranjih politikah iz odstavka 1, točki (a) in (b), in ali so take metodologije primerne za zadevni primer;
Za namene točke (b) lahko pristojni organi po potrebi kot podlago za opredelitev iz navedene točke uporabijo naslednje kazalnike:
(a)
časovne vrste z manj kot 10 % podatkovnih točk, ki so bile sprva na voljo;
(b)
časovne vrste z 20 zaporednimi delovnimi dnevi brez kakršne koli dnevne spremembe;
(c)
časovne vrste z več kot 20 % dni brez spremembe;
(d)
časovne vrste, za katere je bilo spremenjenih več kot 50 % podatkov, ki so bili sprva na voljo.
Pristojni organi od institucije zahtevajo, da utemelji uporabo teh časovnih vrst in po potrebi navede razlog, zakaj je ustrezni dejavnik tveganja vključen v zmanjšani niz dejavnikov tveganja iz člena 325bc(2), točki (a) in (b), ter člena 325bc(3), točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.
3. Za dejavnike tveganja, za katere so uporabljeni približki podatkov, pristojni organi izvedejo oceno iz odstavka 2 za približek časovne vrste, kot je bil uporabljen za izračun
,
,
,
,
in
, kot je navedeno v členu 325bb Uredbe (EU) št. 575/2013, ter mer tveganja za stresni scenarij, kot je navedeno v členu 7 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2024/397;
